Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začeli smo v Franciji, natančneje v Parizu, kjer že vrsto let živi in uspešno dela dr. Urban Sila, ki se je tja preselil iz Velike Britanije. Zdaj je zaposlen pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pred kratkim pa je prvič postal tudi oče. Vlasto Arzenšek Gottstein poslušalci oddaje že poznate, pred nekaj meseci je ustvarjala na likovni koloniji v Pišecah. Zdaj je Slovenijo ponovno obiskala, mi pa smo z njo govorili ob robu razstave njenih likovnih del v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. O razstavi smo govorili tudi s kustosinjo razstave, Moniko Ivančič Fajfar. Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja precej mladih, ki na severu Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi zadnji gost oddaje Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja.
Dr. Urban Sila že 11 let živi v tujini. Najprej je v Veliki Britaniji dokončal študij, nato se je za dve leti vrnil v Ljubljano in potem znova odšel v tujino, tokrat v Francijo. Svoj novi dom si je ustvaril v Parizu in brez zadrega bi lahko rekli, da je pravi svetovljan. To se odraža tudi v njegovem pogledu na izseljenstvo, saj ga zdaj moramo dojemati povsem drugače kot pred na primer 50 leti.
Vlasta Arzenšek Gottstein je raziskovalka življenja in umetnosti. Njeno najzgodnejše otroštvo so zaznamovali negotovi čas druge svetovne vojne in tik po njej, begunska taborišča, selitev v novo okolje, v drugačno kulturo, v kulturo tujega jezika. Življenjske okoliščine so jo naučile prerasti nasprotja med iluzijo in resnico, hkrati pa vir življenjske in ustvarjalne moči poiskati v sebi. Pot jo je iz Nemčije vodila v različne kotičke sveta, raziskovala je eksotične kulture, vseskozi pa je iskala tudi pristen stik s Slovenijo. Tu čuti svoj drugi dom, dom svojih prednikov, svojo lastno preteklost in identiteto, je o njej zapisala kustosinja njene razstave, Monika Ivančič Fajfar. Z Vlasto Arzenšek Gottstein smo se pogovarjali ob robu njene razstave, ki si jo še lahko ogledate v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. In umetnica se je najprej spomnila svoje mladosti in domovine.
Kot smo že povedali, je Vlasta Arzenšek Gottstein domovino obiskala zaradi njene razstave. Njeno slikarsko delo odseva njenega raziskovalnega duha. Nenehno eksperimentira s formami, materiali in slogi, dodaja kustosinja razstave, Monika Ivančič Fajfar.
Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja veliko mladih, ki na severu Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti. Tam je navezal tudi stik s slovenskimi rojaki in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja. O življenju v Stockholmu in sodelovanju s slovensko skupnostjo v švedski prestolnici je Rok Ogrin povedal Lili Brunec, beseda pa je najprej nanesla na njegovo odločitev za selitev na Švedsko.
Še nekaj kratkih novic:
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je v sredo seznanila s predlogoma proračunov za leti 2017 in 2018. Poslanci so v kratki razpravi podprli izhodišča na manjšinskem področju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je uvodoma opozoril na precejšnje znižanje, ki ga je bilo deležno njegovo področje v letih 2014 in 2015. Proračunska sredstva so zdaj uspeli zvišati, je povedal, in bodo tako v letu 2017 znašala 8,5 milijona evrov, v letu 2018 pa 2000 evrov manj. Glede na leto 2015 to pomeni 5,44 oziroma 5,22% zvišanje proračunskih sredstev.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je včeraj gostil prvo tovrstno poslovno konferenco z naslovom »Slovenska podjetnost kroži prek meja« v Münchnu. Vse zbrane predstavnike malih podjetij iz Slovenije in slovenskih podjetnikov ter gospodarskih ustanov iz Nemčije in deloma iz Avstrije ter druge visoke goste je minister Žmavc tudi nagovoril. Namen konference je povezovanje slovenskih podjetnikov iz Slovenije s slovenskimi podjetniki, delujočimi v drugih državah, pa tudi spodbujanje rednega sodelovanja naših podjetnikov iz tujine med seboj in s Slovenijo kot enega od načinov ohranjanja slovenske identitete v zdomstvu.
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Slovensko društvo za odnose z javnostmi ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, v sodelovanju s podpornimi partnerji projekta in v okviru razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016, podeljujejo priznanje za podjetnika s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oziroma po svetu. Rok za oddajo vlog je 19. oktober 2016. Komisija bo upoštevala vse prijave, ki bodo do tega datuma prispele na poštni naslov inštituta IRDO, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor ali po elektronski pošti na naslov: nagrada.horus@irdo.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu www.horus.si, kjer so dostopni tudi vsi ostali podatki, ki se nanašajo na ta razpis.
V nedeljo, 16. Oktobra 2016 praznuje stoto obletnico slovenska cerkev svetega Cirila v New Yorku. Praznovanja ob obletnici se bo udeležil tudi ljubljanski nadškof, monsignor Stanislav Zore. Zbrane bo nagovoril tudi newyorški kardinal Timothy Dolan.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Začeli smo v Franciji, natančneje v Parizu, kjer že vrsto let živi in uspešno dela dr. Urban Sila, ki se je tja preselil iz Velike Britanije. Zdaj je zaposlen pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, pred kratkim pa je prvič postal tudi oče. Vlasto Arzenšek Gottstein poslušalci oddaje že poznate, pred nekaj meseci je ustvarjala na likovni koloniji v Pišecah. Zdaj je Slovenijo ponovno obiskala, mi pa smo z njo govorili ob robu razstave njenih likovnih del v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. O razstavi smo govorili tudi s kustosinjo razstave, Moniko Ivančič Fajfar. Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja precej mladih, ki na severu Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi zadnji gost oddaje Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja.
Dr. Urban Sila že 11 let živi v tujini. Najprej je v Veliki Britaniji dokončal študij, nato se je za dve leti vrnil v Ljubljano in potem znova odšel v tujino, tokrat v Francijo. Svoj novi dom si je ustvaril v Parizu in brez zadrega bi lahko rekli, da je pravi svetovljan. To se odraža tudi v njegovem pogledu na izseljenstvo, saj ga zdaj moramo dojemati povsem drugače kot pred na primer 50 leti.
Vlasta Arzenšek Gottstein je raziskovalka življenja in umetnosti. Njeno najzgodnejše otroštvo so zaznamovali negotovi čas druge svetovne vojne in tik po njej, begunska taborišča, selitev v novo okolje, v drugačno kulturo, v kulturo tujega jezika. Življenjske okoliščine so jo naučile prerasti nasprotja med iluzijo in resnico, hkrati pa vir življenjske in ustvarjalne moči poiskati v sebi. Pot jo je iz Nemčije vodila v različne kotičke sveta, raziskovala je eksotične kulture, vseskozi pa je iskala tudi pristen stik s Slovenijo. Tu čuti svoj drugi dom, dom svojih prednikov, svojo lastno preteklost in identiteto, je o njej zapisala kustosinja njene razstave, Monika Ivančič Fajfar. Z Vlasto Arzenšek Gottstein smo se pogovarjali ob robu njene razstave, ki si jo še lahko ogledate v Finžgarjevi galeriji v Ljubljani. In umetnica se je najprej spomnila svoje mladosti in domovine.
Kot smo že povedali, je Vlasta Arzenšek Gottstein domovino obiskala zaradi njene razstave. Njeno slikarsko delo odseva njenega raziskovalnega duha. Nenehno eksperimentira s formami, materiali in slogi, dodaja kustosinja razstave, Monika Ivančič Fajfar.
Tudi na Švedsko v zadnjem času iz Slovenije odhaja veliko mladih, ki na severu Evrope iščejo nove priložnosti in izzive. Med njimi je tudi Rok Ogrin iz Ljubljane, ki se je v švedski prestolnici ustalil pred dobrimi štirimi leti. Tam je navezal tudi stik s slovenskimi rojaki in se v tamkajšnji slovenski skupnosti angažiral na področju zborovskega petja. O življenju v Stockholmu in sodelovanju s slovensko skupnostjo v švedski prestolnici je Rok Ogrin povedal Lili Brunec, beseda pa je najprej nanesla na njegovo odločitev za selitev na Švedsko.
Še nekaj kratkih novic:
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je v sredo seznanila s predlogoma proračunov za leti 2017 in 2018. Poslanci so v kratki razpravi podprli izhodišča na manjšinskem področju. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je uvodoma opozoril na precejšnje znižanje, ki ga je bilo deležno njegovo področje v letih 2014 in 2015. Proračunska sredstva so zdaj uspeli zvišati, je povedal, in bodo tako v letu 2017 znašala 8,5 milijona evrov, v letu 2018 pa 2000 evrov manj. Glede na leto 2015 to pomeni 5,44 oziroma 5,22% zvišanje proračunskih sredstev.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je včeraj gostil prvo tovrstno poslovno konferenco z naslovom »Slovenska podjetnost kroži prek meja« v Münchnu. Vse zbrane predstavnike malih podjetij iz Slovenije in slovenskih podjetnikov ter gospodarskih ustanov iz Nemčije in deloma iz Avstrije ter druge visoke goste je minister Žmavc tudi nagovoril. Namen konference je povezovanje slovenskih podjetnikov iz Slovenije s slovenskimi podjetniki, delujočimi v drugih državah, pa tudi spodbujanje rednega sodelovanja naših podjetnikov iz tujine med seboj in s Slovenijo kot enega od načinov ohranjanja slovenske identitete v zdomstvu.
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Slovensko društvo za odnose z javnostmi ter Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, v sodelovanju s podpornimi partnerji projekta in v okviru razpisa za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS 2016, podeljujejo priznanje za podjetnika s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oziroma po svetu. Rok za oddajo vlog je 19. oktober 2016. Komisija bo upoštevala vse prijave, ki bodo do tega datuma prispele na poštni naslov inštituta IRDO, Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor ali po elektronski pošti na naslov: nagrada.horus@irdo.si. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnem naslovu www.horus.si, kjer so dostopni tudi vsi ostali podatki, ki se nanašajo na ta razpis.
V nedeljo, 16. Oktobra 2016 praznuje stoto obletnico slovenska cerkev svetega Cirila v New Yorku. Praznovanja ob obletnici se bo udeležil tudi ljubljanski nadškof, monsignor Stanislav Zore. Zbrane bo nagovoril tudi newyorški kardinal Timothy Dolan.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se lotevamo dveh področij, ki sta Slovenkam in Slovencem blizu: gora in kave. Prva gostja oddaje bo Živa Tavčar, raziskovalka, ki je prehodila celotno alpsko transferzalo. Vse dogodke na poti so zabeležile tudi kamere švicarske televizije. Potem se bomo z Rokom Fabjanom odpravili v brazilsko džunglo, kjer rastejo sorte kave, ki veljajo za najboljše. Rok med njimi izbira tiste, ki so namenjene sladokuscem. Ne zamudite oddaje nocoj po 21. uri zvečer na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov