Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi Slovenija lahko imela svojo Silicijevo dolino? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi gospodarstvo sledilo znanosti in da bi znanost dobila resno priložnost, da bi prinašala gospodarski napredek, kakor je to v tujini? V oddaji ste lahko slišali dve različni videnji odgovora na to vprašanje – pred mikrofon smo povabili nekdanjega sodelavca NASE Dušana Petrača in mag. Vanjo Samec, inženirko raziskovalko, razvijalko programske opreme ter managerko. Pokukali smo v D-FOND NUK-a, kjer so hranili za tedanji režim sporna knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Ob koncu oddaje pa še reportaža o prireditvi Slovenski dan, ki so jo pripravili minulo nedeljo v Genku v Belgiji.
Na Inštitutu Jožefa Stefana se je danes popoldne zaključila 9. Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Številni ugledni predstavniki iz tujine in iz Slovenije so včeraj in danes predstavili svoje poglede na vlogo in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu, povezavo med znanostjo in gospodarstvom, ustanavljanje in vzpon novih podjetij ter predstavili raziskovalna dela ter primere dobrih praks doma in po svetu. Na konferenci je uvodoma navzoče pozdravil tudi premier Miro Cerar. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v uvodu poudaril, da slovensko gospodarstvo okreva in da na njegov razvoj v prihodnosti lahko gledamo pozitivno. Navzoči predavatelji so se z večino povedanega sicer strinjali, vendar v nekaterih segmentih ostajajo kritični. Z namenom izboljšanja stanja, kar je v skupnem interesu vseh, dodaja mag. Vanja Samec, inženirka raziskovalka s 30-letnimi izkušnjami s področja mostnih konstrukcij, sicer pa razvijalka programske opreme in managerka, zaposlena pri mednarodnem podjetju Bentley Sistems.
Upokojeni NASIN strokovnjak za fiziko nizkih temperatur dr. Dušan Petrač je na konferenci predstavil tezo o možnosti razvoja Silicijeve doline pri nas. Kot fizik je bil specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature), njegov najpomembnejši dosežek pa je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nadzor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Sliši se zapleteno, a dr. Petrač pravi, da je bilo bolj zapleteno z njegovim imenom v ZDA. Vsaj na začetku.
V času po drugi svetovni vojni in do osamosvojitve Slovenije so za tedanji režim sporne knjige in tisk v Narodni in univerzitetni knjižnici hranili v posebnem , tako imenovanem D fondu, v katerem so bila večinoma knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Dostop do tega gradiva skorajda ni bil mogoč oziroma strogo nadzorovan. Pred dnevi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo STOP Cenzura, ki govori o prepovedani literaturi in tisku na Slovenskem v letih od 1945 do 1991. Avtorica razstave je vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije v NUK-u, Helena Janežič, ki je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vsebino razstave. Najprej je razložila , kaj je pravzaprav tako imenovani D FOND sploh bil.
Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred prvo svetovno vojno. V precej večjem številu pa po letu 1920, največ iz slovenskih rudarskih krajev. Danes v Belgiji živi okoli 4000 pripadnikov slovenske skupnosti, zdaj že potomcev prvotnih slovenskih izseljencev, ki živijo na območju Črne dežele v Valoniji in Limburga v Flandriji. V Flandriji , natančneje v Masmehelenu že desetletja deluje tudi slovensko društvo Slomšek s približno 250 člani, ki je dejavno predvsem na kulturnem in prosvetnem področju. Še posebej so ponosni na pevski zbor, ki nastopa po vsej Belgiji. Pripravljajo številne prireditve in ena izmed njih je tudi Slovenski dan, ki so ga pripravili minulo nedeljo v Genku. Lili Brunec je zato poklicala predsednika društva Slomšek, Stanija Revinška.
Še kratki novici:
V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc odpotoval v Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega gospodarskega predstavništva srečal z Združenjem Slovencev v Braziliji ter s člani pred nedavnim ustanovljenega Slovensko-brazilskega poslovnega kluba. Poleg gostiteljice, gospodarske predstavnice RS Kristine Radej, sta zbrane nagovorila veleposlanik RS v Braziliji Alain Brian Bergant in minister Gorazd Žmavc, ki se je majhni, a trdoživi in podjetni slovenski skupnosti na čelu z njenim predsednikom Martinom Črnugljem zahvalil za prizadevno ohranjanje slovenske identitete in dejavnih stikov z domovino. Minister Žmavc je gostovanje v Braziliji zaključil z obiskom na predstavništvu Gorenja ter s srečanjem z Debora Barenboim Šalej, predstavnico brazilskega ministrstva za zunanje zadeve za največjo zvezno državo Sao Paulo.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Tema eseja je »Slovenija v mislih mladih rojakov«, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta v katerem živi. Sodelujoči na natečaju naj do 15. novembra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih. Več informacij najdte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa – www.slokongres.com.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Bi Slovenija lahko imela svojo Silicijevo dolino? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi gospodarstvo sledilo znanosti in da bi znanost dobila resno priložnost, da bi prinašala gospodarski napredek, kakor je to v tujini? V oddaji ste lahko slišali dve različni videnji odgovora na to vprašanje – pred mikrofon smo povabili nekdanjega sodelavca NASE Dušana Petrača in mag. Vanjo Samec, inženirko raziskovalko, razvijalko programske opreme ter managerko. Pokukali smo v D-FOND NUK-a, kjer so hranili za tedanji režim sporna knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Ob koncu oddaje pa še reportaža o prireditvi Slovenski dan, ki so jo pripravili minulo nedeljo v Genku v Belgiji.
Na Inštitutu Jožefa Stefana se je danes popoldne zaključila 9. Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Številni ugledni predstavniki iz tujine in iz Slovenije so včeraj in danes predstavili svoje poglede na vlogo in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu, povezavo med znanostjo in gospodarstvom, ustanavljanje in vzpon novih podjetij ter predstavili raziskovalna dela ter primere dobrih praks doma in po svetu. Na konferenci je uvodoma navzoče pozdravil tudi premier Miro Cerar. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v uvodu poudaril, da slovensko gospodarstvo okreva in da na njegov razvoj v prihodnosti lahko gledamo pozitivno. Navzoči predavatelji so se z večino povedanega sicer strinjali, vendar v nekaterih segmentih ostajajo kritični. Z namenom izboljšanja stanja, kar je v skupnem interesu vseh, dodaja mag. Vanja Samec, inženirka raziskovalka s 30-letnimi izkušnjami s področja mostnih konstrukcij, sicer pa razvijalka programske opreme in managerka, zaposlena pri mednarodnem podjetju Bentley Sistems.
Upokojeni NASIN strokovnjak za fiziko nizkih temperatur dr. Dušan Petrač je na konferenci predstavil tezo o možnosti razvoja Silicijeve doline pri nas. Kot fizik je bil specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature), njegov najpomembnejši dosežek pa je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nadzor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Sliši se zapleteno, a dr. Petrač pravi, da je bilo bolj zapleteno z njegovim imenom v ZDA. Vsaj na začetku.
V času po drugi svetovni vojni in do osamosvojitve Slovenije so za tedanji režim sporne knjige in tisk v Narodni in univerzitetni knjižnici hranili v posebnem , tako imenovanem D fondu, v katerem so bila večinoma knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Dostop do tega gradiva skorajda ni bil mogoč oziroma strogo nadzorovan. Pred dnevi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo STOP Cenzura, ki govori o prepovedani literaturi in tisku na Slovenskem v letih od 1945 do 1991. Avtorica razstave je vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije v NUK-u, Helena Janežič, ki je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vsebino razstave. Najprej je razložila , kaj je pravzaprav tako imenovani D FOND sploh bil.
Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred prvo svetovno vojno. V precej večjem številu pa po letu 1920, največ iz slovenskih rudarskih krajev. Danes v Belgiji živi okoli 4000 pripadnikov slovenske skupnosti, zdaj že potomcev prvotnih slovenskih izseljencev, ki živijo na območju Črne dežele v Valoniji in Limburga v Flandriji. V Flandriji , natančneje v Masmehelenu že desetletja deluje tudi slovensko društvo Slomšek s približno 250 člani, ki je dejavno predvsem na kulturnem in prosvetnem področju. Še posebej so ponosni na pevski zbor, ki nastopa po vsej Belgiji. Pripravljajo številne prireditve in ena izmed njih je tudi Slovenski dan, ki so ga pripravili minulo nedeljo v Genku. Lili Brunec je zato poklicala predsednika društva Slomšek, Stanija Revinška.
Še kratki novici:
V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc odpotoval v Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega gospodarskega predstavništva srečal z Združenjem Slovencev v Braziliji ter s člani pred nedavnim ustanovljenega Slovensko-brazilskega poslovnega kluba. Poleg gostiteljice, gospodarske predstavnice RS Kristine Radej, sta zbrane nagovorila veleposlanik RS v Braziliji Alain Brian Bergant in minister Gorazd Žmavc, ki se je majhni, a trdoživi in podjetni slovenski skupnosti na čelu z njenim predsednikom Martinom Črnugljem zahvalil za prizadevno ohranjanje slovenske identitete in dejavnih stikov z domovino. Minister Žmavc je gostovanje v Braziliji zaključil z obiskom na predstavništvu Gorenja ter s srečanjem z Debora Barenboim Šalej, predstavnico brazilskega ministrstva za zunanje zadeve za največjo zvezno državo Sao Paulo.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Tema eseja je »Slovenija v mislih mladih rojakov«, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta v katerem živi. Sodelujoči na natečaju naj do 15. novembra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih. Več informacij najdte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa – www.slokongres.com.
Ob začetku Evropskega nogometnega prvenstva del oddaje namenjamo najbolj pomembni postranski stvari na svetu, kot ji pravijo – nogometu. Slovenski nogometaši bodo namreč imeli bučne navijače tudi med Slovenci, ki živijo v Nemčiji, še zlasti seveda v mestih, ki bodo gostila njihove tekme. Navijači so že opremljeni z dresi slovenske reprezentance in z raznimi pripomočki za navijanje, rojake, ki bodo na ogled tekem prispeli iz Slovenije, pa opozarjajo na zelo visoke cene v času prvenstva. Pogovarjali smo se z avstralsko Slovenko Tanio Smrdel, urednico radia Glas Avstralskih Slovencev, ki je februarja začel delovati v Sydneyu, ter s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom. Predstavljamo pa tudi Drzne sanje o prihodnosti – publikacijo, ki zajema pregled izseljevanja na Slovenskem v obdobju od leta 1870 do 1945.
V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.
Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.
V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.
Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.
Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.
Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.
V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.
V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.
Danes je veliki petek pred veliko nočjo, ki velja za najpomembnejši krščanski praznik; tega obeležujejo tudi številni Slovenci širom sveta, ki ob tem ohranjajo nekatere tipične slovenske običaje. Pozanimali smo se, kako je v flamskem delu Belgije, od koder se nam je javil župnik Gregor Šemrl, ter v Severni Makedoniji, kamor smo poklicali Mileno Pinza. Slišali boste tudi o dogajanju med Slovenci v Zrenjaninu v Srbiji ter o seminarju za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v evropskih državah, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Ustavili smo se pri slovenskih rojakih v nemškem Frankfurtu in se pogovarjali z novo predsednico slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava Majo Daniel, naša gostja je bila tudi nova predsednica Društva VTIS- v tujini izbobraženih Slovencev Bojana Selinšek, ki že nekaj let živi v Londonu kjer je strokovnjakinja na področju podatkovne znanosti v onkologiji. Zabeležili pa smo tudi dogajanje med rojaki v švedskem mestu Malmö, kjer se pripravljajo na zaznamovanje 50 letnice slovenskega društva Planika.
V tokratni oddaji gremo na Irsko. Koliko Irci poznajo Slovenijo, kaj slovenskega jim je najbolj všeč in ali je res, da tako radi zahajajo v pube? O tem smo se pogovarjali s Špelo Petohleb, ki že 9 let živi na Irskem. Slišali boste, kako dejavni so na pragu pomladi Slovenci v Luksemburgu. Predstavljamo Ljubezen na daljavo - knjigo o Aleksandrinkah, ki prek pisem moža ženi, ki je morala na delo v oddaljeni Egipt, odstira njegovo osamljenost in krutost okoliščin ločitve ljubeče družine. Napovedujemo pa tudi dejavnosti slovenske ženske vokalne skupine Plamen iz Kanade.
Ob mednarodnem dnevu žensk v tokratni oddaji gostimo same ženske. Prva gostja je Mojca Mrak, ki se je iz Kolorada pred kratkim skupaj z družino preselila v Maryland in je za našo oddajo spregovorila o življenju v Združenih državah Amerike. Mednarodni dan žensk tradicionalno zaznamujejo Slovenci v Stuttgartu – kot pravi Marija Mauko, bodo na prireditvi, ki bo jutri, nastopili otroci, sledila bosta glasba in seveda druženje. Ker je prihodnji torek gregorjevo, pa Magdalena Novak iz Berlina napoveduje prireditev pozdrav pomladi za tamkajšnje slovenske družine.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
Odpravili se bomo k slovenskim rojakom v Tuzlo, kjer so ta mesec poimenovali kar Veseli kulturni februar in med drugim pripravili tudi veliko kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj več boste izvedeli o ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci v Argentini, pa tudi kako si prizadevajo za slovenstvo in slovensko besedo rojaki v avstralskem mestu Geelong. Pomudili pa se bomo tudi pri Slovencih v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija, kjer že skoraj pol stoletja deluje slovensko društvo Maribor, ki bo ta konec tedna na občnem zboru začrtalo smernice nadaljnjega delovanja.
Tokrat gremo najprej v zgodovino. 14.februarja je namreč minilo 40 let, odkar je Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu prismučal srebrno kolajno. V trenutku je postal junak in se zapisal v zgodovino. O svojih spominih na te dogodke pripoveduje Zoran Doršner, uveljavljen slovenski arhitekt iz Bosne in Hercegovine, ki je sodeloval pri prostorskem načrtovanju iger v Sarajevu in jih je doživel tako rekoč iz prve vrste. Dobro pa se spominja tudi razdejanja in trpljenja med obleganjem Sarajeva le nekaj let pozneje. Iz Ria de Janeira boste slišali, kako poteka pustni karneval - najbolj množični in zagotovo najbolj barvit na svetu. Predstavljamo pa tudi publikacijo Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, ki je delo Janeza Roglja.
Tokratna oddaja je tudi praznično obarvana. Slišali boste, da so slovenski kulturni praznik, 8.februar, v bolgarski Sofiji zaznamovali z dvema dogodkoma, tudi z nastopom igralke in šansonjerke Vite Mavrič. Pozanimali smo se, kako za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva nasploh skrbijo v oddaljeni Avstraliji. Ker je 11.februar Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, predstavljamo doktorico Anjo Kranjc Horvat, ki deluje v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v Švici, ter že od nekdaj išče načine, kako kompleksno znanje fizike prenesti širši javnosti. V ameriškem Clevelandu pa se pripravljajo na eno od največjih prireditev v tem mestu nasploh – Kurentovanje.
Tokrat se ustavljamo na letošnji Zimski šoli slovenščine v Ljubljani in na spletu, seznanjamo se s poukom v slovenskih sobotnih šolah v Argentini, zabeležili smo dogajanje pri rojakih v nemškem Augsburgu, kjer so pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu dogodku v New Yorku ob prihajajočem mednarodnem Dnevu žensk v znanosti in sicer slovenski okrogli mizi, ki jo skupaj pripravljajo društvo VTIS-v tujini izobraženih Slovencev, Ameriško slovenska izobraževalna fundacija-ASEF ter mreža ONA VE.
Osrednjo pozornost tokrat namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v čezoceanskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje slovenskega jezika v tujini, ki poteka v Ljubljani. Ustavljamo se tudi pri rojakih v Švici, kjer je dogajanje v najstarejšem slovenskem društvu Triglav v Zurichu v prvih tednih leta zelo živahno. Seznanjamo vas z vsebino seje državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se je v torek posvetila tudi problematiki, povezani s težkim finančnim položajem slovensko argentinske šole v Mendozi, predstavljamo pa tudi načrtovane dejavnosti Rafaelove družbe in delovanje Erlichovega doma na Svetih Višarjah, ki ga upravlja.
Neveljaven email naslov