Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi Slovenija lahko imela svojo Silicijevo dolino? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi gospodarstvo sledilo znanosti in da bi znanost dobila resno priložnost, da bi prinašala gospodarski napredek, kakor je to v tujini? V oddaji ste lahko slišali dve različni videnji odgovora na to vprašanje – pred mikrofon smo povabili nekdanjega sodelavca NASE Dušana Petrača in mag. Vanjo Samec, inženirko raziskovalko, razvijalko programske opreme ter managerko. Pokukali smo v D-FOND NUK-a, kjer so hranili za tedanji režim sporna knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Ob koncu oddaje pa še reportaža o prireditvi Slovenski dan, ki so jo pripravili minulo nedeljo v Genku v Belgiji.
Na Inštitutu Jožefa Stefana se je danes popoldne zaključila 9. Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Številni ugledni predstavniki iz tujine in iz Slovenije so včeraj in danes predstavili svoje poglede na vlogo in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu, povezavo med znanostjo in gospodarstvom, ustanavljanje in vzpon novih podjetij ter predstavili raziskovalna dela ter primere dobrih praks doma in po svetu. Na konferenci je uvodoma navzoče pozdravil tudi premier Miro Cerar. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v uvodu poudaril, da slovensko gospodarstvo okreva in da na njegov razvoj v prihodnosti lahko gledamo pozitivno. Navzoči predavatelji so se z večino povedanega sicer strinjali, vendar v nekaterih segmentih ostajajo kritični. Z namenom izboljšanja stanja, kar je v skupnem interesu vseh, dodaja mag. Vanja Samec, inženirka raziskovalka s 30-letnimi izkušnjami s področja mostnih konstrukcij, sicer pa razvijalka programske opreme in managerka, zaposlena pri mednarodnem podjetju Bentley Sistems.
Upokojeni NASIN strokovnjak za fiziko nizkih temperatur dr. Dušan Petrač je na konferenci predstavil tezo o možnosti razvoja Silicijeve doline pri nas. Kot fizik je bil specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature), njegov najpomembnejši dosežek pa je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nadzor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Sliši se zapleteno, a dr. Petrač pravi, da je bilo bolj zapleteno z njegovim imenom v ZDA. Vsaj na začetku.
V času po drugi svetovni vojni in do osamosvojitve Slovenije so za tedanji režim sporne knjige in tisk v Narodni in univerzitetni knjižnici hranili v posebnem , tako imenovanem D fondu, v katerem so bila večinoma knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Dostop do tega gradiva skorajda ni bil mogoč oziroma strogo nadzorovan. Pred dnevi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo STOP Cenzura, ki govori o prepovedani literaturi in tisku na Slovenskem v letih od 1945 do 1991. Avtorica razstave je vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije v NUK-u, Helena Janežič, ki je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vsebino razstave. Najprej je razložila , kaj je pravzaprav tako imenovani D FOND sploh bil.
Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred prvo svetovno vojno. V precej večjem številu pa po letu 1920, največ iz slovenskih rudarskih krajev. Danes v Belgiji živi okoli 4000 pripadnikov slovenske skupnosti, zdaj že potomcev prvotnih slovenskih izseljencev, ki živijo na območju Črne dežele v Valoniji in Limburga v Flandriji. V Flandriji , natančneje v Masmehelenu že desetletja deluje tudi slovensko društvo Slomšek s približno 250 člani, ki je dejavno predvsem na kulturnem in prosvetnem področju. Še posebej so ponosni na pevski zbor, ki nastopa po vsej Belgiji. Pripravljajo številne prireditve in ena izmed njih je tudi Slovenski dan, ki so ga pripravili minulo nedeljo v Genku. Lili Brunec je zato poklicala predsednika društva Slomšek, Stanija Revinška.
Še kratki novici:
V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc odpotoval v Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega gospodarskega predstavništva srečal z Združenjem Slovencev v Braziliji ter s člani pred nedavnim ustanovljenega Slovensko-brazilskega poslovnega kluba. Poleg gostiteljice, gospodarske predstavnice RS Kristine Radej, sta zbrane nagovorila veleposlanik RS v Braziliji Alain Brian Bergant in minister Gorazd Žmavc, ki se je majhni, a trdoživi in podjetni slovenski skupnosti na čelu z njenim predsednikom Martinom Črnugljem zahvalil za prizadevno ohranjanje slovenske identitete in dejavnih stikov z domovino. Minister Žmavc je gostovanje v Braziliji zaključil z obiskom na predstavništvu Gorenja ter s srečanjem z Debora Barenboim Šalej, predstavnico brazilskega ministrstva za zunanje zadeve za največjo zvezno državo Sao Paulo.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Tema eseja je »Slovenija v mislih mladih rojakov«, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta v katerem živi. Sodelujoči na natečaju naj do 15. novembra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih. Več informacij najdte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa – www.slokongres.com.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Bi Slovenija lahko imela svojo Silicijevo dolino? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi gospodarstvo sledilo znanosti in da bi znanost dobila resno priložnost, da bi prinašala gospodarski napredek, kakor je to v tujini? V oddaji ste lahko slišali dve različni videnji odgovora na to vprašanje – pred mikrofon smo povabili nekdanjega sodelavca NASE Dušana Petrača in mag. Vanjo Samec, inženirko raziskovalko, razvijalko programske opreme ter managerko. Pokukali smo v D-FOND NUK-a, kjer so hranili za tedanji režim sporna knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Ob koncu oddaje pa še reportaža o prireditvi Slovenski dan, ki so jo pripravili minulo nedeljo v Genku v Belgiji.
Na Inštitutu Jožefa Stefana se je danes popoldne zaključila 9. Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Številni ugledni predstavniki iz tujine in iz Slovenije so včeraj in danes predstavili svoje poglede na vlogo in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu, povezavo med znanostjo in gospodarstvom, ustanavljanje in vzpon novih podjetij ter predstavili raziskovalna dela ter primere dobrih praks doma in po svetu. Na konferenci je uvodoma navzoče pozdravil tudi premier Miro Cerar. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v uvodu poudaril, da slovensko gospodarstvo okreva in da na njegov razvoj v prihodnosti lahko gledamo pozitivno. Navzoči predavatelji so se z večino povedanega sicer strinjali, vendar v nekaterih segmentih ostajajo kritični. Z namenom izboljšanja stanja, kar je v skupnem interesu vseh, dodaja mag. Vanja Samec, inženirka raziskovalka s 30-letnimi izkušnjami s področja mostnih konstrukcij, sicer pa razvijalka programske opreme in managerka, zaposlena pri mednarodnem podjetju Bentley Sistems.
Upokojeni NASIN strokovnjak za fiziko nizkih temperatur dr. Dušan Petrač je na konferenci predstavil tezo o možnosti razvoja Silicijeve doline pri nas. Kot fizik je bil specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature), njegov najpomembnejši dosežek pa je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nadzor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Sliši se zapleteno, a dr. Petrač pravi, da je bilo bolj zapleteno z njegovim imenom v ZDA. Vsaj na začetku.
V času po drugi svetovni vojni in do osamosvojitve Slovenije so za tedanji režim sporne knjige in tisk v Narodni in univerzitetni knjižnici hranili v posebnem , tako imenovanem D fondu, v katerem so bila večinoma knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Dostop do tega gradiva skorajda ni bil mogoč oziroma strogo nadzorovan. Pred dnevi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo STOP Cenzura, ki govori o prepovedani literaturi in tisku na Slovenskem v letih od 1945 do 1991. Avtorica razstave je vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije v NUK-u, Helena Janežič, ki je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vsebino razstave. Najprej je razložila , kaj je pravzaprav tako imenovani D FOND sploh bil.
Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred prvo svetovno vojno. V precej večjem številu pa po letu 1920, največ iz slovenskih rudarskih krajev. Danes v Belgiji živi okoli 4000 pripadnikov slovenske skupnosti, zdaj že potomcev prvotnih slovenskih izseljencev, ki živijo na območju Črne dežele v Valoniji in Limburga v Flandriji. V Flandriji , natančneje v Masmehelenu že desetletja deluje tudi slovensko društvo Slomšek s približno 250 člani, ki je dejavno predvsem na kulturnem in prosvetnem področju. Še posebej so ponosni na pevski zbor, ki nastopa po vsej Belgiji. Pripravljajo številne prireditve in ena izmed njih je tudi Slovenski dan, ki so ga pripravili minulo nedeljo v Genku. Lili Brunec je zato poklicala predsednika društva Slomšek, Stanija Revinška.
Še kratki novici:
V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc odpotoval v Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega gospodarskega predstavništva srečal z Združenjem Slovencev v Braziliji ter s člani pred nedavnim ustanovljenega Slovensko-brazilskega poslovnega kluba. Poleg gostiteljice, gospodarske predstavnice RS Kristine Radej, sta zbrane nagovorila veleposlanik RS v Braziliji Alain Brian Bergant in minister Gorazd Žmavc, ki se je majhni, a trdoživi in podjetni slovenski skupnosti na čelu z njenim predsednikom Martinom Črnugljem zahvalil za prizadevno ohranjanje slovenske identitete in dejavnih stikov z domovino. Minister Žmavc je gostovanje v Braziliji zaključil z obiskom na predstavništvu Gorenja ter s srečanjem z Debora Barenboim Šalej, predstavnico brazilskega ministrstva za zunanje zadeve za največjo zvezno državo Sao Paulo.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Tema eseja je »Slovenija v mislih mladih rojakov«, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta v katerem živi. Sodelujoči na natečaju naj do 15. novembra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih. Več informacij najdte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa – www.slokongres.com.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov