Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi Slovenija lahko imela svojo Silicijevo dolino? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi gospodarstvo sledilo znanosti in da bi znanost dobila resno priložnost, da bi prinašala gospodarski napredek, kakor je to v tujini? V oddaji ste lahko slišali dve različni videnji odgovora na to vprašanje – pred mikrofon smo povabili nekdanjega sodelavca NASE Dušana Petrača in mag. Vanjo Samec, inženirko raziskovalko, razvijalko programske opreme ter managerko. Pokukali smo v D-FOND NUK-a, kjer so hranili za tedanji režim sporna knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Ob koncu oddaje pa še reportaža o prireditvi Slovenski dan, ki so jo pripravili minulo nedeljo v Genku v Belgiji.
Na Inštitutu Jožefa Stefana se je danes popoldne zaključila 9. Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Številni ugledni predstavniki iz tujine in iz Slovenije so včeraj in danes predstavili svoje poglede na vlogo in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu, povezavo med znanostjo in gospodarstvom, ustanavljanje in vzpon novih podjetij ter predstavili raziskovalna dela ter primere dobrih praks doma in po svetu. Na konferenci je uvodoma navzoče pozdravil tudi premier Miro Cerar. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v uvodu poudaril, da slovensko gospodarstvo okreva in da na njegov razvoj v prihodnosti lahko gledamo pozitivno. Navzoči predavatelji so se z večino povedanega sicer strinjali, vendar v nekaterih segmentih ostajajo kritični. Z namenom izboljšanja stanja, kar je v skupnem interesu vseh, dodaja mag. Vanja Samec, inženirka raziskovalka s 30-letnimi izkušnjami s področja mostnih konstrukcij, sicer pa razvijalka programske opreme in managerka, zaposlena pri mednarodnem podjetju Bentley Sistems.
Upokojeni NASIN strokovnjak za fiziko nizkih temperatur dr. Dušan Petrač je na konferenci predstavil tezo o možnosti razvoja Silicijeve doline pri nas. Kot fizik je bil specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature), njegov najpomembnejši dosežek pa je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nadzor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Sliši se zapleteno, a dr. Petrač pravi, da je bilo bolj zapleteno z njegovim imenom v ZDA. Vsaj na začetku.
V času po drugi svetovni vojni in do osamosvojitve Slovenije so za tedanji režim sporne knjige in tisk v Narodni in univerzitetni knjižnici hranili v posebnem , tako imenovanem D fondu, v katerem so bila večinoma knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Dostop do tega gradiva skorajda ni bil mogoč oziroma strogo nadzorovan. Pred dnevi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo STOP Cenzura, ki govori o prepovedani literaturi in tisku na Slovenskem v letih od 1945 do 1991. Avtorica razstave je vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije v NUK-u, Helena Janežič, ki je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vsebino razstave. Najprej je razložila , kaj je pravzaprav tako imenovani D FOND sploh bil.
Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred prvo svetovno vojno. V precej večjem številu pa po letu 1920, največ iz slovenskih rudarskih krajev. Danes v Belgiji živi okoli 4000 pripadnikov slovenske skupnosti, zdaj že potomcev prvotnih slovenskih izseljencev, ki živijo na območju Črne dežele v Valoniji in Limburga v Flandriji. V Flandriji , natančneje v Masmehelenu že desetletja deluje tudi slovensko društvo Slomšek s približno 250 člani, ki je dejavno predvsem na kulturnem in prosvetnem področju. Še posebej so ponosni na pevski zbor, ki nastopa po vsej Belgiji. Pripravljajo številne prireditve in ena izmed njih je tudi Slovenski dan, ki so ga pripravili minulo nedeljo v Genku. Lili Brunec je zato poklicala predsednika društva Slomšek, Stanija Revinška.
Še kratki novici:
V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc odpotoval v Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega gospodarskega predstavništva srečal z Združenjem Slovencev v Braziliji ter s člani pred nedavnim ustanovljenega Slovensko-brazilskega poslovnega kluba. Poleg gostiteljice, gospodarske predstavnice RS Kristine Radej, sta zbrane nagovorila veleposlanik RS v Braziliji Alain Brian Bergant in minister Gorazd Žmavc, ki se je majhni, a trdoživi in podjetni slovenski skupnosti na čelu z njenim predsednikom Martinom Črnugljem zahvalil za prizadevno ohranjanje slovenske identitete in dejavnih stikov z domovino. Minister Žmavc je gostovanje v Braziliji zaključil z obiskom na predstavništvu Gorenja ter s srečanjem z Debora Barenboim Šalej, predstavnico brazilskega ministrstva za zunanje zadeve za največjo zvezno državo Sao Paulo.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Tema eseja je »Slovenija v mislih mladih rojakov«, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta v katerem živi. Sodelujoči na natečaju naj do 15. novembra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih. Več informacij najdte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa – www.slokongres.com.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Bi Slovenija lahko imela svojo Silicijevo dolino? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi gospodarstvo sledilo znanosti in da bi znanost dobila resno priložnost, da bi prinašala gospodarski napredek, kakor je to v tujini? V oddaji ste lahko slišali dve različni videnji odgovora na to vprašanje – pred mikrofon smo povabili nekdanjega sodelavca NASE Dušana Petrača in mag. Vanjo Samec, inženirko raziskovalko, razvijalko programske opreme ter managerko. Pokukali smo v D-FOND NUK-a, kjer so hranili za tedanji režim sporna knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Ob koncu oddaje pa še reportaža o prireditvi Slovenski dan, ki so jo pripravili minulo nedeljo v Genku v Belgiji.
Na Inštitutu Jožefa Stefana se je danes popoldne zaključila 9. Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Številni ugledni predstavniki iz tujine in iz Slovenije so včeraj in danes predstavili svoje poglede na vlogo in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu, povezavo med znanostjo in gospodarstvom, ustanavljanje in vzpon novih podjetij ter predstavili raziskovalna dela ter primere dobrih praks doma in po svetu. Na konferenci je uvodoma navzoče pozdravil tudi premier Miro Cerar. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v uvodu poudaril, da slovensko gospodarstvo okreva in da na njegov razvoj v prihodnosti lahko gledamo pozitivno. Navzoči predavatelji so se z večino povedanega sicer strinjali, vendar v nekaterih segmentih ostajajo kritični. Z namenom izboljšanja stanja, kar je v skupnem interesu vseh, dodaja mag. Vanja Samec, inženirka raziskovalka s 30-letnimi izkušnjami s področja mostnih konstrukcij, sicer pa razvijalka programske opreme in managerka, zaposlena pri mednarodnem podjetju Bentley Sistems.
Upokojeni NASIN strokovnjak za fiziko nizkih temperatur dr. Dušan Petrač je na konferenci predstavil tezo o možnosti razvoja Silicijeve doline pri nas. Kot fizik je bil specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature), njegov najpomembnejši dosežek pa je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nadzor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Sliši se zapleteno, a dr. Petrač pravi, da je bilo bolj zapleteno z njegovim imenom v ZDA. Vsaj na začetku.
V času po drugi svetovni vojni in do osamosvojitve Slovenije so za tedanji režim sporne knjige in tisk v Narodni in univerzitetni knjižnici hranili v posebnem , tako imenovanem D fondu, v katerem so bila večinoma knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Dostop do tega gradiva skorajda ni bil mogoč oziroma strogo nadzorovan. Pred dnevi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo STOP Cenzura, ki govori o prepovedani literaturi in tisku na Slovenskem v letih od 1945 do 1991. Avtorica razstave je vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije v NUK-u, Helena Janežič, ki je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vsebino razstave. Najprej je razložila , kaj je pravzaprav tako imenovani D FOND sploh bil.
Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred prvo svetovno vojno. V precej večjem številu pa po letu 1920, največ iz slovenskih rudarskih krajev. Danes v Belgiji živi okoli 4000 pripadnikov slovenske skupnosti, zdaj že potomcev prvotnih slovenskih izseljencev, ki živijo na območju Črne dežele v Valoniji in Limburga v Flandriji. V Flandriji , natančneje v Masmehelenu že desetletja deluje tudi slovensko društvo Slomšek s približno 250 člani, ki je dejavno predvsem na kulturnem in prosvetnem področju. Še posebej so ponosni na pevski zbor, ki nastopa po vsej Belgiji. Pripravljajo številne prireditve in ena izmed njih je tudi Slovenski dan, ki so ga pripravili minulo nedeljo v Genku. Lili Brunec je zato poklicala predsednika društva Slomšek, Stanija Revinška.
Še kratki novici:
V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc odpotoval v Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega gospodarskega predstavništva srečal z Združenjem Slovencev v Braziliji ter s člani pred nedavnim ustanovljenega Slovensko-brazilskega poslovnega kluba. Poleg gostiteljice, gospodarske predstavnice RS Kristine Radej, sta zbrane nagovorila veleposlanik RS v Braziliji Alain Brian Bergant in minister Gorazd Žmavc, ki se je majhni, a trdoživi in podjetni slovenski skupnosti na čelu z njenim predsednikom Martinom Črnugljem zahvalil za prizadevno ohranjanje slovenske identitete in dejavnih stikov z domovino. Minister Žmavc je gostovanje v Braziliji zaključil z obiskom na predstavništvu Gorenja ter s srečanjem z Debora Barenboim Šalej, predstavnico brazilskega ministrstva za zunanje zadeve za največjo zvezno državo Sao Paulo.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Tema eseja je »Slovenija v mislih mladih rojakov«, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta v katerem živi. Sodelujoči na natečaju naj do 15. novembra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih. Več informacij najdte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa – www.slokongres.com.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov