Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi Slovenija lahko imela svojo Silicijevo dolino? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi gospodarstvo sledilo znanosti in da bi znanost dobila resno priložnost, da bi prinašala gospodarski napredek, kakor je to v tujini? V oddaji ste lahko slišali dve različni videnji odgovora na to vprašanje – pred mikrofon smo povabili nekdanjega sodelavca NASE Dušana Petrača in mag. Vanjo Samec, inženirko raziskovalko, razvijalko programske opreme ter managerko. Pokukali smo v D-FOND NUK-a, kjer so hranili za tedanji režim sporna knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Ob koncu oddaje pa še reportaža o prireditvi Slovenski dan, ki so jo pripravili minulo nedeljo v Genku v Belgiji.
Na Inštitutu Jožefa Stefana se je danes popoldne zaključila 9. Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Številni ugledni predstavniki iz tujine in iz Slovenije so včeraj in danes predstavili svoje poglede na vlogo in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu, povezavo med znanostjo in gospodarstvom, ustanavljanje in vzpon novih podjetij ter predstavili raziskovalna dela ter primere dobrih praks doma in po svetu. Na konferenci je uvodoma navzoče pozdravil tudi premier Miro Cerar. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v uvodu poudaril, da slovensko gospodarstvo okreva in da na njegov razvoj v prihodnosti lahko gledamo pozitivno. Navzoči predavatelji so se z večino povedanega sicer strinjali, vendar v nekaterih segmentih ostajajo kritični. Z namenom izboljšanja stanja, kar je v skupnem interesu vseh, dodaja mag. Vanja Samec, inženirka raziskovalka s 30-letnimi izkušnjami s področja mostnih konstrukcij, sicer pa razvijalka programske opreme in managerka, zaposlena pri mednarodnem podjetju Bentley Sistems.
Upokojeni NASIN strokovnjak za fiziko nizkih temperatur dr. Dušan Petrač je na konferenci predstavil tezo o možnosti razvoja Silicijeve doline pri nas. Kot fizik je bil specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature), njegov najpomembnejši dosežek pa je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nadzor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Sliši se zapleteno, a dr. Petrač pravi, da je bilo bolj zapleteno z njegovim imenom v ZDA. Vsaj na začetku.
V času po drugi svetovni vojni in do osamosvojitve Slovenije so za tedanji režim sporne knjige in tisk v Narodni in univerzitetni knjižnici hranili v posebnem , tako imenovanem D fondu, v katerem so bila večinoma knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Dostop do tega gradiva skorajda ni bil mogoč oziroma strogo nadzorovan. Pred dnevi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo STOP Cenzura, ki govori o prepovedani literaturi in tisku na Slovenskem v letih od 1945 do 1991. Avtorica razstave je vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije v NUK-u, Helena Janežič, ki je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vsebino razstave. Najprej je razložila , kaj je pravzaprav tako imenovani D FOND sploh bil.
Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred prvo svetovno vojno. V precej večjem številu pa po letu 1920, največ iz slovenskih rudarskih krajev. Danes v Belgiji živi okoli 4000 pripadnikov slovenske skupnosti, zdaj že potomcev prvotnih slovenskih izseljencev, ki živijo na območju Črne dežele v Valoniji in Limburga v Flandriji. V Flandriji , natančneje v Masmehelenu že desetletja deluje tudi slovensko društvo Slomšek s približno 250 člani, ki je dejavno predvsem na kulturnem in prosvetnem področju. Še posebej so ponosni na pevski zbor, ki nastopa po vsej Belgiji. Pripravljajo številne prireditve in ena izmed njih je tudi Slovenski dan, ki so ga pripravili minulo nedeljo v Genku. Lili Brunec je zato poklicala predsednika društva Slomšek, Stanija Revinška.
Še kratki novici:
V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc odpotoval v Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega gospodarskega predstavništva srečal z Združenjem Slovencev v Braziliji ter s člani pred nedavnim ustanovljenega Slovensko-brazilskega poslovnega kluba. Poleg gostiteljice, gospodarske predstavnice RS Kristine Radej, sta zbrane nagovorila veleposlanik RS v Braziliji Alain Brian Bergant in minister Gorazd Žmavc, ki se je majhni, a trdoživi in podjetni slovenski skupnosti na čelu z njenim predsednikom Martinom Črnugljem zahvalil za prizadevno ohranjanje slovenske identitete in dejavnih stikov z domovino. Minister Žmavc je gostovanje v Braziliji zaključil z obiskom na predstavništvu Gorenja ter s srečanjem z Debora Barenboim Šalej, predstavnico brazilskega ministrstva za zunanje zadeve za največjo zvezno državo Sao Paulo.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Tema eseja je »Slovenija v mislih mladih rojakov«, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta v katerem živi. Sodelujoči na natečaju naj do 15. novembra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih. Več informacij najdte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa – www.slokongres.com.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Bi Slovenija lahko imela svojo Silicijevo dolino? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi gospodarstvo sledilo znanosti in da bi znanost dobila resno priložnost, da bi prinašala gospodarski napredek, kakor je to v tujini? V oddaji ste lahko slišali dve različni videnji odgovora na to vprašanje – pred mikrofon smo povabili nekdanjega sodelavca NASE Dušana Petrača in mag. Vanjo Samec, inženirko raziskovalko, razvijalko programske opreme ter managerko. Pokukali smo v D-FOND NUK-a, kjer so hranili za tedanji režim sporna knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Ob koncu oddaje pa še reportaža o prireditvi Slovenski dan, ki so jo pripravili minulo nedeljo v Genku v Belgiji.
Na Inštitutu Jožefa Stefana se je danes popoldne zaključila 9. Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Številni ugledni predstavniki iz tujine in iz Slovenije so včeraj in danes predstavili svoje poglede na vlogo in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu, povezavo med znanostjo in gospodarstvom, ustanavljanje in vzpon novih podjetij ter predstavili raziskovalna dela ter primere dobrih praks doma in po svetu. Na konferenci je uvodoma navzoče pozdravil tudi premier Miro Cerar. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v uvodu poudaril, da slovensko gospodarstvo okreva in da na njegov razvoj v prihodnosti lahko gledamo pozitivno. Navzoči predavatelji so se z večino povedanega sicer strinjali, vendar v nekaterih segmentih ostajajo kritični. Z namenom izboljšanja stanja, kar je v skupnem interesu vseh, dodaja mag. Vanja Samec, inženirka raziskovalka s 30-letnimi izkušnjami s področja mostnih konstrukcij, sicer pa razvijalka programske opreme in managerka, zaposlena pri mednarodnem podjetju Bentley Sistems.
Upokojeni NASIN strokovnjak za fiziko nizkih temperatur dr. Dušan Petrač je na konferenci predstavil tezo o možnosti razvoja Silicijeve doline pri nas. Kot fizik je bil specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature), njegov najpomembnejši dosežek pa je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nadzor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Sliši se zapleteno, a dr. Petrač pravi, da je bilo bolj zapleteno z njegovim imenom v ZDA. Vsaj na začetku.
V času po drugi svetovni vojni in do osamosvojitve Slovenije so za tedanji režim sporne knjige in tisk v Narodni in univerzitetni knjižnici hranili v posebnem , tako imenovanem D fondu, v katerem so bila večinoma knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične emigracije. Dostop do tega gradiva skorajda ni bil mogoč oziroma strogo nadzorovan. Pred dnevi so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo STOP Cenzura, ki govori o prepovedani literaturi in tisku na Slovenskem v letih od 1945 do 1991. Avtorica razstave je vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije v NUK-u, Helena Janežič, ki je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vsebino razstave. Najprej je razložila , kaj je pravzaprav tako imenovani D FOND sploh bil.
Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred prvo svetovno vojno. V precej večjem številu pa po letu 1920, največ iz slovenskih rudarskih krajev. Danes v Belgiji živi okoli 4000 pripadnikov slovenske skupnosti, zdaj že potomcev prvotnih slovenskih izseljencev, ki živijo na območju Črne dežele v Valoniji in Limburga v Flandriji. V Flandriji , natančneje v Masmehelenu že desetletja deluje tudi slovensko društvo Slomšek s približno 250 člani, ki je dejavno predvsem na kulturnem in prosvetnem področju. Še posebej so ponosni na pevski zbor, ki nastopa po vsej Belgiji. Pripravljajo številne prireditve in ena izmed njih je tudi Slovenski dan, ki so ga pripravili minulo nedeljo v Genku. Lili Brunec je zato poklicala predsednika društva Slomšek, Stanija Revinška.
Še kratki novici:
V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc odpotoval v Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega gospodarskega predstavništva srečal z Združenjem Slovencev v Braziliji ter s člani pred nedavnim ustanovljenega Slovensko-brazilskega poslovnega kluba. Poleg gostiteljice, gospodarske predstavnice RS Kristine Radej, sta zbrane nagovorila veleposlanik RS v Braziliji Alain Brian Bergant in minister Gorazd Žmavc, ki se je majhni, a trdoživi in podjetni slovenski skupnosti na čelu z njenim predsednikom Martinom Črnugljem zahvalil za prizadevno ohranjanje slovenske identitete in dejavnih stikov z domovino. Minister Žmavc je gostovanje v Braziliji zaključil z obiskom na predstavništvu Gorenja ter s srečanjem z Debora Barenboim Šalej, predstavnico brazilskega ministrstva za zunanje zadeve za največjo zvezno državo Sao Paulo.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Tema eseja je »Slovenija v mislih mladih rojakov«, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta v katerem živi. Sodelujoči na natečaju naj do 15. novembra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih. Več informacij najdte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa – www.slokongres.com.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Neveljaven email naslov