Bi Slovenija lahko imela svojo Silicijevo dolino? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi gospodarstvo sledilo znanosti in da bi znanost dobila resno priložnost, da bi prinašala gospodarski napredek, kakor je to v tujini? V oddaji ste lahko slišali dve različni videnji odgovora na to vprašanje – pred mikrofon smo povabili nekdanjega sodelavca NASE Dušana Petrača  in mag. Vanjo Samec, inženirko raziskovalko, razvijalko programske opreme ter managerko. Pokukali smo v D-FOND NUK-a, kjer so hranili za tedanji režim sporna knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične  emigracije. Ob koncu oddaje pa še reportaža o prireditvi Slovenski dan, ki so jo  pripravili minulo nedeljo v Genku v Belgiji.

Na Inštitutu Jožefa Stefana se je danes popoldne zaključila 9. Konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Številni ugledni predstavniki iz tujine in iz Slovenije so včeraj in danes predstavili svoje poglede na vlogo in vpliv družinskih podjetij v gospodarstvu, povezavo med znanostjo in gospodarstvom, ustanavljanje in vzpon novih podjetij ter predstavili raziskovalna dela ter primere dobrih praks doma in po svetu. Na konferenci je uvodoma navzoče pozdravil tudi premier Miro Cerar. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v uvodu poudaril, da slovensko gospodarstvo okreva in da na njegov razvoj v prihodnosti lahko gledamo pozitivno. Navzoči predavatelji so se z večino povedanega sicer strinjali, vendar v nekaterih segmentih ostajajo kritični. Z namenom izboljšanja stanja, kar je v skupnem interesu vseh, dodaja mag. Vanja Samec, inženirka raziskovalka s 30-letnimi izkušnjami s področja mostnih konstrukcij, sicer pa razvijalka programske opreme in managerka, zaposlena pri mednarodnem podjetju Bentley Sistems.

Upokojeni NASIN strokovnjak za fiziko nizkih temperatur dr. Dušan Petrač je na konferenci predstavil tezo o možnosti razvoja Silicijeve doline pri nas. Kot fizik je bil specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature), njegov najpomembnejši dosežek pa je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teles­kopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nadzor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Sliši se zapleteno, a dr. Petrač pravi, da je bilo bolj zapleteno z njegovim imenom v ZDA. Vsaj na začetku.

V času po drugi svetovni vojni in do osamosvojitve Slovenije  so za tedanji režim sporne  knjige in tisk v Narodni in univerzitetni  knjižnici  hranili v posebnem , tako imenovanem D  fondu, v katerem so bila večinoma knjižna dela in publikacije izpod peres slovenske politične  emigracije. Dostop do tega gradiva skorajda ni bil mogoč oziroma strogo nadzorovan. Pred dnevi so  v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili zanimivo razstavo STOP Cenzura, ki govori  o prepovedani  literaturi in tisku na Slovenskem v letih  od 1945 do 1991. Avtorica razstave je  vodja  zbirke tiskov Slovencev zunaj  republike Slovenije v NUK-u, Helena Janežič, ki je v pogovoru z Lili Brunec  podrobneje predstavila vsebino razstave. Najprej  je razložila , kaj je pravzaprav tako imenovani  D FOND sploh bil. 

Slovenci so se v Belgijo začeli priseljevati kot ekonomski migranti že pred prvo svetovno vojno. V precej večjem številu pa po letu 1920, največ  iz slovenskih rudarskih krajev. Danes v Belgiji živi okoli 4000 pripadnikov slovenske skupnosti,  zdaj že potomcev prvotnih slovenskih izseljencev, ki živijo na  območju Črne dežele v Valoniji in Limburga v Flandriji. V Flandriji , natančneje v Masmehelenu  že desetletja deluje tudi slovensko društvo Slomšek s približno 250 člani, ki je dejavno predvsem na  kulturnem in prosvetnem področju. Še posebej  so ponosni na pevski zbor, ki nastopa po vsej Belgiji. Pripravljajo številne prireditve in ena izmed njih je tudi Slovenski dan, ki so  ga pripravili minulo nedeljo v Genku.  Lili Brunec je zato poklicala predsednika društva Slomšek, Stanija Revinška. 

Še kratki novici:

V nedeljo, 23. oktobra, ko je predsednik Pahor obiskal še slovenski dom Triglav in Slovensko pristavo,  je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc odpotoval v Sao Paulo. Tam se je v prostorih slovenskega gospodarskega predstavništva srečal z Združenjem Slovencev v Braziliji ter s člani pred nedavnim ustanovljenega Slovensko-brazilskega poslovnega kluba. Poleg gostiteljice, gospodarske predstavnice RS Kristine Radej, sta zbrane nagovorila veleposlanik RS v Braziliji Alain Brian Bergant in minister Gorazd Žmavc, ki se je majhni,  a trdoživi in podjetni slovenski skupnosti na čelu z njenim predsednikom Martinom Črnugljem zahvalil za prizadevno ohranjanje slovenske identitete in dejavnih stikov z domovino. Minister Žmavc je gostovanje v Braziliji zaključil z obiskom na predstavništvu Gorenja ter s srečanjem z Debora Barenboim Šalej, predstavnico brazilskega ministrstva za zunanje zadeve za največjo zvezno državo Sao Paulo.

Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Tema eseja je »Slovenija v mislih mladih rojakov«, z domoljubno, povezovalno in človekoljubno vsebino, ki odraža ljubezen in odnos do Slovenije, vzpostavlja razmišljanje o vlogi slovenskega jezika in opredeljuje položaj posameznika slovenske skupnosti v kontekstu širšega družbenega konteksta v katerem živi. Sodelujoči na natečaju naj do 15. novembra 2016 pošljejo še neobjavljen esej v treh izvodih. Več informacij najdte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa – www.slokongres.com.