Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi sogovornik je bil tokrat dr. Jure Zupan, ki je v Ljubljani opravil doktorat iz teoretične fizike, nato pa je odšel v tujino, kar je postalo, kakor pravi, običajna pot znanstvenikov pri nas in tudi drugje. Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Rok Krese iz Ljutomera se je tako po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. Ob koncu oddaje smo se za nekaj minut selimo še v Severno Porenje – Vestfalijo, kjer deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Dr. Jure Zupan zdaj že šesto leto živi v Cincinattiju v ZDA, kjer ima stalno mesto profesorja na tamkajšnji univerzi. Pred nedavnim se je udeležil simpozija društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) v Ljubljani. Njegova pot se je začela v Sloveniji, nato je za znanstvenika na vrsto prišel svet. Svojih kariernih začetkov se spominja takole.
Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Že dobro desetletje živi v Londonu, kjer dela na Evropski banki za raziskovanje in razvoj, ukvarja pa se predvsem z raziskovanjem inovacij, delovnega okolja, razvojnih ekonomij in produktivnosti. Mojca Delač jo je pred radijski mikrofon povabila tik pred začetkom 1. Simpozija slovenskih raziskovalcev iz tujine, na katerem je dr. Helena Schweiger tudi predstavila aktualno raziskovanje in svoje delo.
Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Nekateri odhajajo na izobraževanje v druge države s ciljem, da tam po končanem študiju tudi ostanejo in si na svojem področju pridobijo ustrezno zaposlitev, nekateri pa to vidijo kot nadgrajevanje in poglobitev znanja , ki ga bodo po koncu šolanja prinesli nazaj v Slovenijo. Tudi mladi Rok Krese iz Ljutomera se je po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. S ciljem, da se po končanem magisteriju vrne domov. Kako, da ga je za študij pritegnila prav Nemčija, je pojasnil v pogovoru z Lili Brunec.
Ob koncu oddaje se za nekaj minut selimo še na zahod Nemčije. Tudi v deželi Severno Porenje Vestfalija deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja. Povezuje jih koordinacija društev za severno Porenje Vestfalijo, predsednik pa je že nekaj let Jože Pahič, ki je sicer tudi vodja slovenskega društva Maribor v Hildnu. Društva načrtujejo vrsto aktivnosti tudi letos. Jože Pahič je Lili Brunec najprej naštel slovenska društva, ki delujejo v tem delu Nemčije.
Še kratka novica:
V 78. letu starosti je umrl slovenski fizik in politik Peter Vencelj. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Prvi sogovornik je bil tokrat dr. Jure Zupan, ki je v Ljubljani opravil doktorat iz teoretične fizike, nato pa je odšel v tujino, kar je postalo, kakor pravi, običajna pot znanstvenikov pri nas in tudi drugje. Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Rok Krese iz Ljutomera se je tako po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. Ob koncu oddaje smo se za nekaj minut selimo še v Severno Porenje – Vestfalijo, kjer deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Dr. Jure Zupan zdaj že šesto leto živi v Cincinattiju v ZDA, kjer ima stalno mesto profesorja na tamkajšnji univerzi. Pred nedavnim se je udeležil simpozija društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) v Ljubljani. Njegova pot se je začela v Sloveniji, nato je za znanstvenika na vrsto prišel svet. Svojih kariernih začetkov se spominja takole.
Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Že dobro desetletje živi v Londonu, kjer dela na Evropski banki za raziskovanje in razvoj, ukvarja pa se predvsem z raziskovanjem inovacij, delovnega okolja, razvojnih ekonomij in produktivnosti. Mojca Delač jo je pred radijski mikrofon povabila tik pred začetkom 1. Simpozija slovenskih raziskovalcev iz tujine, na katerem je dr. Helena Schweiger tudi predstavila aktualno raziskovanje in svoje delo.
Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Nekateri odhajajo na izobraževanje v druge države s ciljem, da tam po končanem študiju tudi ostanejo in si na svojem področju pridobijo ustrezno zaposlitev, nekateri pa to vidijo kot nadgrajevanje in poglobitev znanja , ki ga bodo po koncu šolanja prinesli nazaj v Slovenijo. Tudi mladi Rok Krese iz Ljutomera se je po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. S ciljem, da se po končanem magisteriju vrne domov. Kako, da ga je za študij pritegnila prav Nemčija, je pojasnil v pogovoru z Lili Brunec.
Ob koncu oddaje se za nekaj minut selimo še na zahod Nemčije. Tudi v deželi Severno Porenje Vestfalija deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja. Povezuje jih koordinacija društev za severno Porenje Vestfalijo, predsednik pa je že nekaj let Jože Pahič, ki je sicer tudi vodja slovenskega društva Maribor v Hildnu. Društva načrtujejo vrsto aktivnosti tudi letos. Jože Pahič je Lili Brunec najprej naštel slovenska društva, ki delujejo v tem delu Nemčije.
Še kratka novica:
V 78. letu starosti je umrl slovenski fizik in politik Peter Vencelj. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Neveljaven email naslov