Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi sogovornik je bil tokrat dr. Jure Zupan, ki je v Ljubljani opravil doktorat iz teoretične fizike, nato pa je odšel v tujino, kar je postalo, kakor pravi, običajna pot znanstvenikov pri nas in tudi drugje. Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Rok Krese iz Ljutomera se je tako po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. Ob koncu oddaje smo se za nekaj minut selimo še v Severno Porenje – Vestfalijo, kjer deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Dr. Jure Zupan zdaj že šesto leto živi v Cincinattiju v ZDA, kjer ima stalno mesto profesorja na tamkajšnji univerzi. Pred nedavnim se je udeležil simpozija društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) v Ljubljani. Njegova pot se je začela v Sloveniji, nato je za znanstvenika na vrsto prišel svet. Svojih kariernih začetkov se spominja takole.
Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Že dobro desetletje živi v Londonu, kjer dela na Evropski banki za raziskovanje in razvoj, ukvarja pa se predvsem z raziskovanjem inovacij, delovnega okolja, razvojnih ekonomij in produktivnosti. Mojca Delač jo je pred radijski mikrofon povabila tik pred začetkom 1. Simpozija slovenskih raziskovalcev iz tujine, na katerem je dr. Helena Schweiger tudi predstavila aktualno raziskovanje in svoje delo.
Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Nekateri odhajajo na izobraževanje v druge države s ciljem, da tam po končanem študiju tudi ostanejo in si na svojem področju pridobijo ustrezno zaposlitev, nekateri pa to vidijo kot nadgrajevanje in poglobitev znanja , ki ga bodo po koncu šolanja prinesli nazaj v Slovenijo. Tudi mladi Rok Krese iz Ljutomera se je po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. S ciljem, da se po končanem magisteriju vrne domov. Kako, da ga je za študij pritegnila prav Nemčija, je pojasnil v pogovoru z Lili Brunec.
Ob koncu oddaje se za nekaj minut selimo še na zahod Nemčije. Tudi v deželi Severno Porenje Vestfalija deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja. Povezuje jih koordinacija društev za severno Porenje Vestfalijo, predsednik pa je že nekaj let Jože Pahič, ki je sicer tudi vodja slovenskega društva Maribor v Hildnu. Društva načrtujejo vrsto aktivnosti tudi letos. Jože Pahič je Lili Brunec najprej naštel slovenska društva, ki delujejo v tem delu Nemčije.
Še kratka novica:
V 78. letu starosti je umrl slovenski fizik in politik Peter Vencelj. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Prvi sogovornik je bil tokrat dr. Jure Zupan, ki je v Ljubljani opravil doktorat iz teoretične fizike, nato pa je odšel v tujino, kar je postalo, kakor pravi, običajna pot znanstvenikov pri nas in tudi drugje. Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Rok Krese iz Ljutomera se je tako po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. Ob koncu oddaje smo se za nekaj minut selimo še v Severno Porenje – Vestfalijo, kjer deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Dr. Jure Zupan zdaj že šesto leto živi v Cincinattiju v ZDA, kjer ima stalno mesto profesorja na tamkajšnji univerzi. Pred nedavnim se je udeležil simpozija društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) v Ljubljani. Njegova pot se je začela v Sloveniji, nato je za znanstvenika na vrsto prišel svet. Svojih kariernih začetkov se spominja takole.
Doktorica Helena Schweiger je Belokranjka, ki že več kot 15 let živi v tujini. Tja jo je odpeljala akademsko-raziskovalna pot na področju ekonomije, na kateri je prejela več nagrad in štipendij. Že dobro desetletje živi v Londonu, kjer dela na Evropski banki za raziskovanje in razvoj, ukvarja pa se predvsem z raziskovanjem inovacij, delovnega okolja, razvojnih ekonomij in produktivnosti. Mojca Delač jo je pred radijski mikrofon povabila tik pred začetkom 1. Simpozija slovenskih raziskovalcev iz tujine, na katerem je dr. Helena Schweiger tudi predstavila aktualno raziskovanje in svoje delo.
Tudi za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah večji intelektualni in razvojni izziv. Nekateri odhajajo na izobraževanje v druge države s ciljem, da tam po končanem študiju tudi ostanejo in si na svojem področju pridobijo ustrezno zaposlitev, nekateri pa to vidijo kot nadgrajevanje in poglobitev znanja , ki ga bodo po koncu šolanja prinesli nazaj v Slovenijo. Tudi mladi Rok Krese iz Ljutomera se je po končanem dodiplomskem študiju biotehnologije na ljubljanski Biotehniški univerzi lani odločil za nadaljevanje študija na univerzi v nemškem Heidelbergu. S ciljem, da se po končanem magisteriju vrne domov. Kako, da ga je za študij pritegnila prav Nemčija, je pojasnil v pogovoru z Lili Brunec.
Ob koncu oddaje se za nekaj minut selimo še na zahod Nemčije. Tudi v deželi Severno Porenje Vestfalija deluje več slovenskih društev, ki so jih tam ustanovili slovenski zdomci v drugi polovici prejšnjega stoletja. Povezuje jih koordinacija društev za severno Porenje Vestfalijo, predsednik pa je že nekaj let Jože Pahič, ki je sicer tudi vodja slovenskega društva Maribor v Hildnu. Društva načrtujejo vrsto aktivnosti tudi letos. Jože Pahič je Lili Brunec najprej naštel slovenska društva, ki delujejo v tem delu Nemčije.
Še kratka novica:
V 78. letu starosti je umrl slovenski fizik in politik Peter Vencelj. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je bil predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Leta 1992 je postal državni sekretar Republike Slovenije, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov