Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nami je teden kulture, ki ima za Slovence v mnogih pogledih zelo velik pomen. In zagotovo drži, da je duh Prešernove poezije tista rdeča nit, ki povezuje Slovence tako doma kot tudi po svetu. In kaj ste lahko slišali v nocojšnji oddaji? Dragica Novak Štokelj je popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, živela je v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Na večerni prireditvi je minister Gorazd Žmavc predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku za dolgoletno prizadevno delo in vodenje društva ter za požrtvovalno skrb za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in za tvorni prispevek k sodelovanju med Švico in Slovenijo podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi njega smo povabili pred mikrofon.
Dragica Novak Štokelj je slovenska po svetu že četrt stoletja. Popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, je živela že v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. A slednje se vedno bolj umika njenim drugim velikim ljubeznim, med katerimi je tudi pisanje. V domovino jo je tako v teh dneh pripeljala predstavitev nove knjige pesmi – Ljubezni brez doma, ki jo je izdala pod imenom »Dragica Čarna«. V tednu, ki je prinesel tudi slovenski kulturni praznik, bomo zato zdaj tudi mi zapluli med verze in navdihe, vmes pa spoznali zgodbo temperamentne Prekmurke, ki jo je v radijski studio povabila Mojca Delač.
8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Predsednica upravnega odbora društva Kredarica Elza Ajdukovič se je skupaj z Lili Brunec sprehodila skozi dve desetletji delovanja društva in izpostavila tudi pomen slovenske kulture za rojake v Novem sadu.
Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje slovensko društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Predsednik društva Slovenija Robert Leban, ki je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je v pogovoru z Lili Brunec najprej ozrl na začetke delovanja društva. Na večerni prireditvi je tudi predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku minister Gorazd Žmavc podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nagrajenec se je za poslušalce oddaje Slovencem po svetu najprej ozrl na svojo življenjsko pot.
Še kratka novica:
Mohorjeva družba iz Celovca in Urad zveznega kanclerja republike Avstrije sta že šestnajstič pripravila dobrodelno akcijo Podari knjigo. Vrednost podarjenih knjig presega 50.000 evrov. Dan pred slovenskim kulturnim praznikom sta avstrijska veleposlanica Sigrid Berka in predsednik Mohorjeve družbe Ivan Olip znesek v obliki bonov podelila desetim slovenskim nevladnim ustanovam in prvič tudi rojakom v Argentini. Slovesnosti sta se poleg prejemnikov udeležila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Za nami je teden kulture, ki ima za Slovence v mnogih pogledih zelo velik pomen. In zagotovo drži, da je duh Prešernove poezije tista rdeča nit, ki povezuje Slovence tako doma kot tudi po svetu. In kaj ste lahko slišali v nocojšnji oddaji? Dragica Novak Štokelj je popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, živela je v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Na večerni prireditvi je minister Gorazd Žmavc predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku za dolgoletno prizadevno delo in vodenje društva ter za požrtvovalno skrb za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in za tvorni prispevek k sodelovanju med Švico in Slovenijo podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi njega smo povabili pred mikrofon.
Dragica Novak Štokelj je slovenska po svetu že četrt stoletja. Popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, je živela že v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. A slednje se vedno bolj umika njenim drugim velikim ljubeznim, med katerimi je tudi pisanje. V domovino jo je tako v teh dneh pripeljala predstavitev nove knjige pesmi – Ljubezni brez doma, ki jo je izdala pod imenom »Dragica Čarna«. V tednu, ki je prinesel tudi slovenski kulturni praznik, bomo zato zdaj tudi mi zapluli med verze in navdihe, vmes pa spoznali zgodbo temperamentne Prekmurke, ki jo je v radijski studio povabila Mojca Delač.
8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Predsednica upravnega odbora društva Kredarica Elza Ajdukovič se je skupaj z Lili Brunec sprehodila skozi dve desetletji delovanja društva in izpostavila tudi pomen slovenske kulture za rojake v Novem sadu.
Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje slovensko društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Predsednik društva Slovenija Robert Leban, ki je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je v pogovoru z Lili Brunec najprej ozrl na začetke delovanja društva. Na večerni prireditvi je tudi predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku minister Gorazd Žmavc podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nagrajenec se je za poslušalce oddaje Slovencem po svetu najprej ozrl na svojo življenjsko pot.
Še kratka novica:
Mohorjeva družba iz Celovca in Urad zveznega kanclerja republike Avstrije sta že šestnajstič pripravila dobrodelno akcijo Podari knjigo. Vrednost podarjenih knjig presega 50.000 evrov. Dan pred slovenskim kulturnim praznikom sta avstrijska veleposlanica Sigrid Berka in predsednik Mohorjeve družbe Ivan Olip znesek v obliki bonov podelila desetim slovenskim nevladnim ustanovam in prvič tudi rojakom v Argentini. Slovesnosti sta se poleg prejemnikov udeležila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov