Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za nami je teden kulture, ki ima za Slovence v mnogih pogledih zelo velik pomen. In zagotovo drži, da je duh Prešernove poezije tista rdeča nit, ki povezuje Slovence tako doma kot tudi po svetu. In kaj ste lahko slišali v nocojšnji oddaji? Dragica Novak Štokelj je popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, živela je v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Na večerni prireditvi je minister Gorazd Žmavc predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku za dolgoletno prizadevno delo in vodenje društva ter za požrtvovalno skrb za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in za tvorni prispevek k sodelovanju med Švico in Slovenijo podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi njega smo povabili pred mikrofon.
Dragica Novak Štokelj je slovenska po svetu že četrt stoletja. Popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, je živela že v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. A slednje se vedno bolj umika njenim drugim velikim ljubeznim, med katerimi je tudi pisanje. V domovino jo je tako v teh dneh pripeljala predstavitev nove knjige pesmi – Ljubezni brez doma, ki jo je izdala pod imenom »Dragica Čarna«. V tednu, ki je prinesel tudi slovenski kulturni praznik, bomo zato zdaj tudi mi zapluli med verze in navdihe, vmes pa spoznali zgodbo temperamentne Prekmurke, ki jo je v radijski studio povabila Mojca Delač.
8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Predsednica upravnega odbora društva Kredarica Elza Ajdukovič se je skupaj z Lili Brunec sprehodila skozi dve desetletji delovanja društva in izpostavila tudi pomen slovenske kulture za rojake v Novem sadu.
Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje slovensko društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Predsednik društva Slovenija Robert Leban, ki je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je v pogovoru z Lili Brunec najprej ozrl na začetke delovanja društva. Na večerni prireditvi je tudi predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku minister Gorazd Žmavc podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nagrajenec se je za poslušalce oddaje Slovencem po svetu najprej ozrl na svojo življenjsko pot.
Še kratka novica:
Mohorjeva družba iz Celovca in Urad zveznega kanclerja republike Avstrije sta že šestnajstič pripravila dobrodelno akcijo Podari knjigo. Vrednost podarjenih knjig presega 50.000 evrov. Dan pred slovenskim kulturnim praznikom sta avstrijska veleposlanica Sigrid Berka in predsednik Mohorjeve družbe Ivan Olip znesek v obliki bonov podelila desetim slovenskim nevladnim ustanovam in prvič tudi rojakom v Argentini. Slovesnosti sta se poleg prejemnikov udeležila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Za nami je teden kulture, ki ima za Slovence v mnogih pogledih zelo velik pomen. In zagotovo drži, da je duh Prešernove poezije tista rdeča nit, ki povezuje Slovence tako doma kot tudi po svetu. In kaj ste lahko slišali v nocojšnji oddaji? Dragica Novak Štokelj je popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, živela je v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. 8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Na večerni prireditvi je minister Gorazd Žmavc predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku za dolgoletno prizadevno delo in vodenje društva ter za požrtvovalno skrb za ohranjanje slovenske kulturne dediščine in za tvorni prispevek k sodelovanju med Švico in Slovenijo podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi njega smo povabili pred mikrofon.
Dragica Novak Štokelj je slovenska po svetu že četrt stoletja. Popotnica do novih kultur, ljudi, znanja in ljubezni, je živela že v Italiji, Španiji in zdaj v Bruslju, kjer med drugim občasno poučuje tudi slovenski jezik za evropske institucije. A slednje se vedno bolj umika njenim drugim velikim ljubeznim, med katerimi je tudi pisanje. V domovino jo je tako v teh dneh pripeljala predstavitev nove knjige pesmi – Ljubezni brez doma, ki jo je izdala pod imenom »Dragica Čarna«. V tednu, ki je prinesel tudi slovenski kulturni praznik, bomo zato zdaj tudi mi zapluli med verze in navdihe, vmes pa spoznali zgodbo temperamentne Prekmurke, ki jo je v radijski studio povabila Mojca Delač.
8. februarja, prav na slovenski kulturni praznik, je bilo pri rojakih v Vojvodini še posebej slovesno. Prvo slovensko društvo v Srbiji – Društvo Slovencev Kredarica v Novem sadu je namreč praznovalo dve desetletji delovanja in hkrati tudi praznik slovenske kulture. Slavnostne akademije so se udeležili rojaki iz vseh slovenskih društev v Srbiji in tudi gostje iz Slovenije ter predstavniki Novega sada. Predsednica upravnega odbora društva Kredarica Elza Ajdukovič se je skupaj z Lili Brunec sprehodila skozi dve desetletji delovanja društva in izpostavila tudi pomen slovenske kulture za rojake v Novem sadu.
Praznik slovenske kulture so slovesno proslavili tudi Slovenci iz Švice in Liechtensteina. Osrednja prireditev je bila minuli konec tedna v švicarskem Rutiju, kjer deluje slovensko društvo Slovenija, ki je hkrati zaznamovalo tudi 40 let svojega delovanja. Predsednik društva Slovenija Robert Leban, ki je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je v pogovoru z Lili Brunec najprej ozrl na začetke delovanja društva. Na večerni prireditvi je tudi predsedniku Slovenskega društva »Soča« Schaffhausen Janezu Bizjaku minister Gorazd Žmavc podelil priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nagrajenec se je za poslušalce oddaje Slovencem po svetu najprej ozrl na svojo življenjsko pot.
Še kratka novica:
Mohorjeva družba iz Celovca in Urad zveznega kanclerja republike Avstrije sta že šestnajstič pripravila dobrodelno akcijo Podari knjigo. Vrednost podarjenih knjig presega 50.000 evrov. Dan pred slovenskim kulturnim praznikom sta avstrijska veleposlanica Sigrid Berka in predsednik Mohorjeve družbe Ivan Olip znesek v obliki bonov podelila desetim slovenskim nevladnim ustanovam in prvič tudi rojakom v Argentini. Slovesnosti sta se poleg prejemnikov udeležila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Neveljaven email naslov