Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

24.02.2017


Zadnji februarski konec tedna je in bo še živahen tudi med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Tja je Mojca Delač poklicala Tonyja Lenka. V tem pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih  slovenskih društvih po Evropi. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednikom društva Drava Augsburg Francem Kolmanom. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu  že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica, tako da ima na šolskem področju res že dolgoletno prakso. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji, kjer jo je Lili Brunec  povabila pred mikrofon. Ob koncu pa boste lahko slišali še pogovor z Iztokom Toplakom, ki na Češkem s člani društva pripravlja razstavo del mojstra Jožeta Plečnika.

Kot ste lahko že prebrali, je zadnji februarski konec tedna živahen tudi še bo nekaj časa med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Od godbe do kurentov. Tja je Mojca Delač poklicala predsednika slovenskega kluba »Gold Coast Bocce Club Lipa«, Tonyja Lenka.

V pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih  slovenskih društvih po Evropi. V Augsburgu v Nemčiji, kjer že več kot 35 let deluje društvo Drava, so pustovanje že pripravili in kot je v pogovoru z Lili Brunec  povedal predsednik društva Drava Augsburg Franc Kolman, je bilo tudi letos veselo. S številnimi pustnimi maskami in tudi pustnih dobrot ni manjkalo. 

Med Slovenci v Argentini je najdejavnejša slovenska skupnost V Buenos Airesu , kjer med drugim  že desetletja  delujejo tudi slovenske sobotne šole v Slovenskih domovih, ki so jih ustanovili v obdobju po drugi svetovni vojni. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu  že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji. Kot je povedala, je pridobila veliko novega  znanja , ki ga bo s pridom uporabila v slovenski šoli. V pogovoru z Lili Brunec je Nadica Kopač Grohar  nanizala tudi nekaj značilnosti pouka v sobotni šoli v slovenski skupnosti  v argentinski prestolnici. 

Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti mojstra arhitekta Jožeta Plečnika so v Dolníh Břežanyh pri Pragi člani društva Jože Plečnik pripravili razstavo del slovitega slovenskega arhitekta – poimenovali so jo Mostovi med Slovenijo in Češko republiko. Gre za potujočo razstavo s fotografijami Plečnikovih stvaritev, predvsem iz Ljubljane. Jože Plečnik je bil znan tudi kot izjemni oblikovalec pohištva, zato so izbrali Galerio Jaques, kjer so na ogled mojstrove fotografije med razstavljenim pohištvom enega izmed odličnih lokalnih proizvajalcev pohištva in tudi velikega občudovalca del arhitekta Plečnika. Predsednika društva Jože Plečnik Iztoka Toplaka smo najprej vprašali, kakšen pomen ima razstava za Slovence na Češkem.

Še kratki novici:

Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je 21. februarja odprl že drugo razstavo Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije v Slovenskem muzeju in arhivih v Clevelandu v Ohiu v ZDA. Slovenski etnografski muzej je na odprtju razstave v Clevelandu zastopala mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM. Razstava Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Lutkovnim muzejem že v letu 2016 in je bila pri nas na ogled v Lutkovnem gledališču. V času letošnjega Clevelandskega kurentovanja, ki ga praznujejo tudi Slovenci v Clevelandu,  je  razstava odpotovala v Ameriko na pobudo Luke Zibelnika, lektorja za slovenščino na Clevelandski državni univerzi.  Razstava prikazuje s fotografijami, gradivom in filmi slovensko pustno dediščino vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi vse študente 3. letnika 1. bolonjske stopnje, ki iščejo organizacijo za opravljanje obvezne delovne prakse, da pošljejo svoje prošnje na elektronski naslov urad.slovenci@gov.si. Še posebej vabijo študentke oziroma študente družboslovnih študij ter zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji.

 


Slovencem po svetu

889 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

24.02.2017


Zadnji februarski konec tedna je in bo še živahen tudi med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Tja je Mojca Delač poklicala Tonyja Lenka. V tem pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih  slovenskih društvih po Evropi. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednikom društva Drava Augsburg Francem Kolmanom. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu  že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica, tako da ima na šolskem področju res že dolgoletno prakso. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji, kjer jo je Lili Brunec  povabila pred mikrofon. Ob koncu pa boste lahko slišali še pogovor z Iztokom Toplakom, ki na Češkem s člani društva pripravlja razstavo del mojstra Jožeta Plečnika.

Kot ste lahko že prebrali, je zadnji februarski konec tedna živahen tudi še bo nekaj časa med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Od godbe do kurentov. Tja je Mojca Delač poklicala predsednika slovenskega kluba »Gold Coast Bocce Club Lipa«, Tonyja Lenka.

V pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih  slovenskih društvih po Evropi. V Augsburgu v Nemčiji, kjer že več kot 35 let deluje društvo Drava, so pustovanje že pripravili in kot je v pogovoru z Lili Brunec  povedal predsednik društva Drava Augsburg Franc Kolman, je bilo tudi letos veselo. S številnimi pustnimi maskami in tudi pustnih dobrot ni manjkalo. 

Med Slovenci v Argentini je najdejavnejša slovenska skupnost V Buenos Airesu , kjer med drugim  že desetletja  delujejo tudi slovenske sobotne šole v Slovenskih domovih, ki so jih ustanovili v obdobju po drugi svetovni vojni. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu  že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji. Kot je povedala, je pridobila veliko novega  znanja , ki ga bo s pridom uporabila v slovenski šoli. V pogovoru z Lili Brunec je Nadica Kopač Grohar  nanizala tudi nekaj značilnosti pouka v sobotni šoli v slovenski skupnosti  v argentinski prestolnici. 

Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti mojstra arhitekta Jožeta Plečnika so v Dolníh Břežanyh pri Pragi člani društva Jože Plečnik pripravili razstavo del slovitega slovenskega arhitekta – poimenovali so jo Mostovi med Slovenijo in Češko republiko. Gre za potujočo razstavo s fotografijami Plečnikovih stvaritev, predvsem iz Ljubljane. Jože Plečnik je bil znan tudi kot izjemni oblikovalec pohištva, zato so izbrali Galerio Jaques, kjer so na ogled mojstrove fotografije med razstavljenim pohištvom enega izmed odličnih lokalnih proizvajalcev pohištva in tudi velikega občudovalca del arhitekta Plečnika. Predsednika društva Jože Plečnik Iztoka Toplaka smo najprej vprašali, kakšen pomen ima razstava za Slovence na Češkem.

Še kratki novici:

Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je 21. februarja odprl že drugo razstavo Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije v Slovenskem muzeju in arhivih v Clevelandu v Ohiu v ZDA. Slovenski etnografski muzej je na odprtju razstave v Clevelandu zastopala mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM. Razstava Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Lutkovnim muzejem že v letu 2016 in je bila pri nas na ogled v Lutkovnem gledališču. V času letošnjega Clevelandskega kurentovanja, ki ga praznujejo tudi Slovenci v Clevelandu,  je  razstava odpotovala v Ameriko na pobudo Luke Zibelnika, lektorja za slovenščino na Clevelandski državni univerzi.  Razstava prikazuje s fotografijami, gradivom in filmi slovensko pustno dediščino vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi vse študente 3. letnika 1. bolonjske stopnje, ki iščejo organizacijo za opravljanje obvezne delovne prakse, da pošljejo svoje prošnje na elektronski naslov urad.slovenci@gov.si. Še posebej vabijo študentke oziroma študente družboslovnih študij ter zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji.

 


31.05.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


24.05.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


17.05.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


10.05.2019

Slovencem po svetu

Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.


03.05.2019

Zgodbe Slovencev iz Velike Britanije, Nizozemske in Argentine

V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.


19.04.2019

Nagrajenci Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


12.04.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


05.04.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


29.03.2019

Slovenščina je v varnih rokah

Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.


22.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.03.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


22.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


15.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


08.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


01.02.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


25.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


18.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


11.01.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.


Stran 15 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov