Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnji februarski konec tedna je in bo še živahen tudi med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Tja je Mojca Delač poklicala Tonyja Lenka. V tem pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih slovenskih društvih po Evropi. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednikom društva Drava Augsburg Francem Kolmanom. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica, tako da ima na šolskem področju res že dolgoletno prakso. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji, kjer jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon. Ob koncu pa boste lahko slišali še pogovor z Iztokom Toplakom, ki na Češkem s člani društva pripravlja razstavo del mojstra Jožeta Plečnika.
Kot ste lahko že prebrali, je zadnji februarski konec tedna živahen tudi še bo nekaj časa med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Od godbe do kurentov. Tja je Mojca Delač poklicala predsednika slovenskega kluba »Gold Coast Bocce Club Lipa«, Tonyja Lenka.
V pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih slovenskih društvih po Evropi. V Augsburgu v Nemčiji, kjer že več kot 35 let deluje društvo Drava, so pustovanje že pripravili in kot je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Drava Augsburg Franc Kolman, je bilo tudi letos veselo. S številnimi pustnimi maskami in tudi pustnih dobrot ni manjkalo.
Med Slovenci v Argentini je najdejavnejša slovenska skupnost V Buenos Airesu , kjer med drugim že desetletja delujejo tudi slovenske sobotne šole v Slovenskih domovih, ki so jih ustanovili v obdobju po drugi svetovni vojni. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji. Kot je povedala, je pridobila veliko novega znanja , ki ga bo s pridom uporabila v slovenski šoli. V pogovoru z Lili Brunec je Nadica Kopač Grohar nanizala tudi nekaj značilnosti pouka v sobotni šoli v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici.
Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti mojstra arhitekta Jožeta Plečnika so v Dolníh Břežanyh pri Pragi člani društva Jože Plečnik pripravili razstavo del slovitega slovenskega arhitekta – poimenovali so jo Mostovi med Slovenijo in Češko republiko. Gre za potujočo razstavo s fotografijami Plečnikovih stvaritev, predvsem iz Ljubljane. Jože Plečnik je bil znan tudi kot izjemni oblikovalec pohištva, zato so izbrali Galerio Jaques, kjer so na ogled mojstrove fotografije med razstavljenim pohištvom enega izmed odličnih lokalnih proizvajalcev pohištva in tudi velikega občudovalca del arhitekta Plečnika. Predsednika društva Jože Plečnik Iztoka Toplaka smo najprej vprašali, kakšen pomen ima razstava za Slovence na Češkem.
Še kratki novici:
Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je 21. februarja odprl že drugo razstavo Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije v Slovenskem muzeju in arhivih v Clevelandu v Ohiu v ZDA. Slovenski etnografski muzej je na odprtju razstave v Clevelandu zastopala mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM. Razstava Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Lutkovnim muzejem že v letu 2016 in je bila pri nas na ogled v Lutkovnem gledališču. V času letošnjega Clevelandskega kurentovanja, ki ga praznujejo tudi Slovenci v Clevelandu, je razstava odpotovala v Ameriko na pobudo Luke Zibelnika, lektorja za slovenščino na Clevelandski državni univerzi. Razstava prikazuje s fotografijami, gradivom in filmi slovensko pustno dediščino vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi vse študente 3. letnika 1. bolonjske stopnje, ki iščejo organizacijo za opravljanje obvezne delovne prakse, da pošljejo svoje prošnje na elektronski naslov urad.slovenci@gov.si. Še posebej vabijo študentke oziroma študente družboslovnih študij ter zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Zadnji februarski konec tedna je in bo še živahen tudi med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Tja je Mojca Delač poklicala Tonyja Lenka. V tem pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih slovenskih društvih po Evropi. Lili Brunec se je pogovarjala s predsednikom društva Drava Augsburg Francem Kolmanom. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica, tako da ima na šolskem področju res že dolgoletno prakso. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji, kjer jo je Lili Brunec povabila pred mikrofon. Ob koncu pa boste lahko slišali še pogovor z Iztokom Toplakom, ki na Češkem s člani društva pripravlja razstavo del mojstra Jožeta Plečnika.
Kot ste lahko že prebrali, je zadnji februarski konec tedna živahen tudi še bo nekaj časa med našimi rojaki in rojakinjami na »zlati obali«, v avstralskem Queenslandu. Od godbe do kurentov. Tja je Mojca Delač poklicala predsednika slovenskega kluba »Gold Coast Bocce Club Lipa«, Tonyja Lenka.
V pustnem času se vrstijo vesela pustovanja tudi pri naših rojakih v nekaterih slovenskih društvih po Evropi. V Augsburgu v Nemčiji, kjer že več kot 35 let deluje društvo Drava, so pustovanje že pripravili in kot je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Drava Augsburg Franc Kolman, je bilo tudi letos veselo. S številnimi pustnimi maskami in tudi pustnih dobrot ni manjkalo.
Med Slovenci v Argentini je najdejavnejša slovenska skupnost V Buenos Airesu , kjer med drugim že desetletja delujejo tudi slovenske sobotne šole v Slovenskih domovih, ki so jih ustanovili v obdobju po drugi svetovni vojni. Nadica Kopač Grohar je učiteljica v slovenski šoli v Buenos Airesu že skoraj štiri desetletja, nekaj let je bila tudi ravnateljica. Pred nedavnim se je udeležila tudi seminarja za učitelje slovenskega jezika v čezoceanskih državah v Sloveniji. Kot je povedala, je pridobila veliko novega znanja , ki ga bo s pridom uporabila v slovenski šoli. V pogovoru z Lili Brunec je Nadica Kopač Grohar nanizala tudi nekaj značilnosti pouka v sobotni šoli v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici.
Ob 145-letnici rojstva in 60-letnici smrti mojstra arhitekta Jožeta Plečnika so v Dolníh Břežanyh pri Pragi člani društva Jože Plečnik pripravili razstavo del slovitega slovenskega arhitekta – poimenovali so jo Mostovi med Slovenijo in Češko republiko. Gre za potujočo razstavo s fotografijami Plečnikovih stvaritev, predvsem iz Ljubljane. Jože Plečnik je bil znan tudi kot izjemni oblikovalec pohištva, zato so izbrali Galerio Jaques, kjer so na ogled mojstrove fotografije med razstavljenim pohištvom enega izmed odličnih lokalnih proizvajalcev pohištva in tudi velikega občudovalca del arhitekta Plečnika. Predsednika društva Jože Plečnik Iztoka Toplaka smo najprej vprašali, kakšen pomen ima razstava za Slovence na Češkem.
Še kratki novici:
Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je 21. februarja odprl že drugo razstavo Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije v Slovenskem muzeju in arhivih v Clevelandu v Ohiu v ZDA. Slovenski etnografski muzej je na odprtju razstave v Clevelandu zastopala mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM. Razstava Pust Krivih ust: Pustna dediščina Slovenije je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Lutkovnim muzejem že v letu 2016 in je bila pri nas na ogled v Lutkovnem gledališču. V času letošnjega Clevelandskega kurentovanja, ki ga praznujejo tudi Slovenci v Clevelandu, je razstava odpotovala v Ameriko na pobudo Luke Zibelnika, lektorja za slovenščino na Clevelandski državni univerzi. Razstava prikazuje s fotografijami, gradivom in filmi slovensko pustno dediščino vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine.
Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi vse študente 3. letnika 1. bolonjske stopnje, ki iščejo organizacijo za opravljanje obvezne delovne prakse, da pošljejo svoje prošnje na elektronski naslov urad.slovenci@gov.si. Še posebej vabijo študentke oziroma študente družboslovnih študij ter zamejce in izseljence, ki študirajo v Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov