Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega praznika, Martinovega.
V soboto bo za ustvarjalce oddaje Okence v Slovenijo, slovenske radijske oddaje v argentinskem Buenos Airesu, pomemben dan. S posebno, jubilejno oddajo bodo namreč obeležili svojo 30-letnico. Oddaja je na sporedu vsako soboto med 13. in 14. uro po argentinskem času, jutri pa se bo začela deset minut prej, torej ob 12. uri in 50 minut. In to še ni vse Jubilejna oddaja Okence v Slovenijo bo potekala iz studia Radia Slovenija. Mojca Delač je tik pred odhodom v Slovenijo poklicala dolgoletnega urednika oddaje, Mirka Vasleta, ki je pri radijskem povezovanju obeh dežel, Slovenije in Argentine, aktiven že od samega začetka oddaje. In tako, kot smo radijci navajeni, kreativni adrenalin in pričakovanje, pred oddajo, ki teče v živo, naraščata.
Po enem mesecu, ko je češki predsednik Miloš Zeman na slovesnosti podelil posthumno odlikovanje Tomaša Masaryka slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, so njegovi dediči to veliko priznanje zaupali v hrambo Plečnikovi hiši v Ljubljani. S tem dejanjem po besedah dedičev njegovo priznanje posvečajo prav vsem v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Poklicali smo v Prago, kjer že leta uspešno deluje Slovensko društvo Jože Plečnik. Njegov predsednik Iztok Toplak nam je povedal, da se Plečnikove dediščine še kako zavedajo tudi na Češkem.
Ta teden so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani predstavili publikacijo za kulturo, znanost in izobraževanje Slovenika, ki izhaja pod okriljem slovenske skupnosti v Srbiji. Do zdaj sta izšli dve številki Slovenike, dostopni v elektronski obliki, tokrat pa so to dvojezično znanstveno revijo v Ljubljani predstavili tudi v knjižni obliki. Na predstavitvi je bila Lili Brunec.
Tudi na Malti, državi s približno 400 tisoč prebivalci je delo in dom našlo kar precej Slovencev. Pred kratkim so ustanovili tudi slovensko društvo, ki ga vodi Jure Rejec, ki živi in dela na Malti štiri leta. Prav on je bil tudi glavni pobudnik za ustanovitev slovenskega društva. Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega vinogradniškega praznika, Martinovega. Predsednika novega slovenskega društva je na Malto poklicala Lili Brunec. Jure Rejec je ustanovni občni zbor društva opisal takole:
V soboto 11. novembra se ni martinovalo le po Sloveniji, ampak tudi sredi Sredozemlja, natančneje na otoku Malta. Člani slovenske izseljenske skupnosti pa niso praznovali le rojstva novega letnika vina, ki so ga ob tej priložnosti pripeljali iz domovine, ampak tudi uradno splavitev Društva Slovencev na Malti ‘’Vitez’’.
V baru nedaleč stran od morja v kraju Bugibba na severu Malte je bilo prešerno kot že dolgo ne. Približno 30 Slovencev in njihovih družinskih članov se je zbralo na dogodku, na katerem se je nazdravljalo z žlahtno kapljico v podobi istrskega refoška in dolenjskega cvička, mize pa so bile obložene z domačimi mlinci, rdečim zeljem in seveda nepogrešljivimi martinovimi racami.
Še preden se je preverilo kakšen nadev je skrivala pečena perjad, je predsednik in glavni pobudnik društva, Jure Rejec, v nagovoru pojasnil, da je slovenska skupnost na Malti v zadnjih letih postala vse bolj številčna in obenem tudi vse bolj povezana, zato je bilo organiziranje v podobi društva nekakšen logični korak. ”Z društvi sem se z veseljem ukvarjal že kot študent, zato sem si rekel zakaj pa ne,” je dejal Rejec. ”Moram priznati, da prav brez težav ni šlo. Dobro veste, kako potekajo tukaj stvari: pošlješ elektronsko sporočilo pa noben ne odpiše; pokličeš pa se noben ne javi. Še ženo sem angažiral, ker ima malteški potni list in govori malteško. Se tolažim, da je to pomagalo.”
Po ”boju” z malteško birokracijo je nazadnje luč sveta le ugledalo prostovoljno in neprofitno društvo, v okviru katerega bodo Slovenci brez dvoma lažje uresničili skupne potrebe in interese. Med gosti je bil tudi častni konzul Republike Slovenije na Malti, g. Nicholas Baldacchino, ki je bil pobudi za društvo naklonjen že od vsega začetka in mu je izrazil nadaljno podporo.
Rejec je nekaj besed namenil tudi spletni strani Malta.si, ki bo Slovencem, ki so se na otoško državo že preselili bodisi o tem razmišljajo, prav gotovo v veliko pomoč. Ob tem je potrebno tudi omeniti, da gre za prvo različico strani, kajti Gašper Žibrek, rojak, ki je zaslužen za stran, že ima načrt za razširitev in vsebinsko in vizualno obogatitev strani.
V razpravi, ki bi jo lahko opredelili kot točko dnevnega reda ”razno” in je trajala dolgo v noč, je marsikateri član društva izrazil pripravljenost za organiziranje dogodkov in aktivnosti v letu 2018. ”Če ima kdo kakšno idejo, kar z besedo na dan,” je povedal Denis Turner, blagajnik društva. ”Morda bi lahko nekaj organizirali za tiste, ki se prihodnje leto selijo na Malto. Bi recimo najeli avtobus z odprto streho, kajti tako jim lahko v nekaj urah pokažemo skoraj cel otok. Bodo dobili dobro sliko kje so se znašli pa še kakšen uporaben napotek bodo slišali.”
V naslednjih nekaj tednih bodo malteški Slovenci staknili glave in se dogovorili, kaj bi bilo dobro organizirati. Vsi morebitni interesenti lahko društvo kontaktirate na elektronskem naslovu info@malta.si.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo udeležila konference o evropskih manjšinah in regijah, v katerih slednje živijo in delujejo v Bruslju, ki jo organizira Federativna zveza evropskih narodnosti. Državna sekretarka bo sodelovala na panelni razpravi o vlogi narodnih skupnosti in jezikovnih skupin v demografskih spremembah ter čezmejnem gospodarskem in socialnem razvoju. V luči tega dogodka je namen konference promovirati sodelovanje manjšin in regij med seboj s ciljem izmenjave dobrih praks in pridobivanja podpore za evropsko državljansko pobudo »Minority SafePack Initiative«.
4. decembra društvo Slovenska izseljenska matica odpira razstavo otroških likovnih del natečaja Iz mnogih dežel. Na razstavi sodelujejo otroci, stari od 4 do 16 leta iz Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Nemčije, Srbije, Poljske in Slovenije. Dela so nastala po motivih dveh zgodb Louisa Adamiča – Ko je zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si
24. novembra so člani Kulturnega društva Slovencev dr. France Prešeren v Šibeniku proslavili 20. obletnico delovanja. Slavnostno prireditev, ki se je odvila v Mestni knjižnjici Juraj Šižgorić, je najlepše opisal eden od obiskovalcev, ki je rekel, da je društvo preraslo šibeniško knjižnico, saj je bila dvorana tokrat premajhna za vse prisotne.
Člani ‘Združenja prijateljev Slovenije’ so sorojakom in nizozemskim prijateljem Slovenije predstavili pripravo nekaj značilnih slovenskih dobrot. V soboto, 25. novembra, so v Rijswijku kuhinjo tamkajšnjega mladinskega centra napolnili udeleženci letošnje ‘kuharije’. Med njimi je bila tudi nova slovenska veleposlanica Sanja Štiglic, ki se je tokrat prvič pridružila njihovemu srečanju.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega praznika, Martinovega.
V soboto bo za ustvarjalce oddaje Okence v Slovenijo, slovenske radijske oddaje v argentinskem Buenos Airesu, pomemben dan. S posebno, jubilejno oddajo bodo namreč obeležili svojo 30-letnico. Oddaja je na sporedu vsako soboto med 13. in 14. uro po argentinskem času, jutri pa se bo začela deset minut prej, torej ob 12. uri in 50 minut. In to še ni vse Jubilejna oddaja Okence v Slovenijo bo potekala iz studia Radia Slovenija. Mojca Delač je tik pred odhodom v Slovenijo poklicala dolgoletnega urednika oddaje, Mirka Vasleta, ki je pri radijskem povezovanju obeh dežel, Slovenije in Argentine, aktiven že od samega začetka oddaje. In tako, kot smo radijci navajeni, kreativni adrenalin in pričakovanje, pred oddajo, ki teče v živo, naraščata.
Po enem mesecu, ko je češki predsednik Miloš Zeman na slovesnosti podelil posthumno odlikovanje Tomaša Masaryka slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, so njegovi dediči to veliko priznanje zaupali v hrambo Plečnikovi hiši v Ljubljani. S tem dejanjem po besedah dedičev njegovo priznanje posvečajo prav vsem v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Poklicali smo v Prago, kjer že leta uspešno deluje Slovensko društvo Jože Plečnik. Njegov predsednik Iztok Toplak nam je povedal, da se Plečnikove dediščine še kako zavedajo tudi na Češkem.
Ta teden so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani predstavili publikacijo za kulturo, znanost in izobraževanje Slovenika, ki izhaja pod okriljem slovenske skupnosti v Srbiji. Do zdaj sta izšli dve številki Slovenike, dostopni v elektronski obliki, tokrat pa so to dvojezično znanstveno revijo v Ljubljani predstavili tudi v knjižni obliki. Na predstavitvi je bila Lili Brunec.
Tudi na Malti, državi s približno 400 tisoč prebivalci je delo in dom našlo kar precej Slovencev. Pred kratkim so ustanovili tudi slovensko društvo, ki ga vodi Jure Rejec, ki živi in dela na Malti štiri leta. Prav on je bil tudi glavni pobudnik za ustanovitev slovenskega društva. Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega vinogradniškega praznika, Martinovega. Predsednika novega slovenskega društva je na Malto poklicala Lili Brunec. Jure Rejec je ustanovni občni zbor društva opisal takole:
V soboto 11. novembra se ni martinovalo le po Sloveniji, ampak tudi sredi Sredozemlja, natančneje na otoku Malta. Člani slovenske izseljenske skupnosti pa niso praznovali le rojstva novega letnika vina, ki so ga ob tej priložnosti pripeljali iz domovine, ampak tudi uradno splavitev Društva Slovencev na Malti ‘’Vitez’’.
V baru nedaleč stran od morja v kraju Bugibba na severu Malte je bilo prešerno kot že dolgo ne. Približno 30 Slovencev in njihovih družinskih članov se je zbralo na dogodku, na katerem se je nazdravljalo z žlahtno kapljico v podobi istrskega refoška in dolenjskega cvička, mize pa so bile obložene z domačimi mlinci, rdečim zeljem in seveda nepogrešljivimi martinovimi racami.
Še preden se je preverilo kakšen nadev je skrivala pečena perjad, je predsednik in glavni pobudnik društva, Jure Rejec, v nagovoru pojasnil, da je slovenska skupnost na Malti v zadnjih letih postala vse bolj številčna in obenem tudi vse bolj povezana, zato je bilo organiziranje v podobi društva nekakšen logični korak. ”Z društvi sem se z veseljem ukvarjal že kot študent, zato sem si rekel zakaj pa ne,” je dejal Rejec. ”Moram priznati, da prav brez težav ni šlo. Dobro veste, kako potekajo tukaj stvari: pošlješ elektronsko sporočilo pa noben ne odpiše; pokličeš pa se noben ne javi. Še ženo sem angažiral, ker ima malteški potni list in govori malteško. Se tolažim, da je to pomagalo.”
Po ”boju” z malteško birokracijo je nazadnje luč sveta le ugledalo prostovoljno in neprofitno društvo, v okviru katerega bodo Slovenci brez dvoma lažje uresničili skupne potrebe in interese. Med gosti je bil tudi častni konzul Republike Slovenije na Malti, g. Nicholas Baldacchino, ki je bil pobudi za društvo naklonjen že od vsega začetka in mu je izrazil nadaljno podporo.
Rejec je nekaj besed namenil tudi spletni strani Malta.si, ki bo Slovencem, ki so se na otoško državo že preselili bodisi o tem razmišljajo, prav gotovo v veliko pomoč. Ob tem je potrebno tudi omeniti, da gre za prvo različico strani, kajti Gašper Žibrek, rojak, ki je zaslužen za stran, že ima načrt za razširitev in vsebinsko in vizualno obogatitev strani.
V razpravi, ki bi jo lahko opredelili kot točko dnevnega reda ”razno” in je trajala dolgo v noč, je marsikateri član društva izrazil pripravljenost za organiziranje dogodkov in aktivnosti v letu 2018. ”Če ima kdo kakšno idejo, kar z besedo na dan,” je povedal Denis Turner, blagajnik društva. ”Morda bi lahko nekaj organizirali za tiste, ki se prihodnje leto selijo na Malto. Bi recimo najeli avtobus z odprto streho, kajti tako jim lahko v nekaj urah pokažemo skoraj cel otok. Bodo dobili dobro sliko kje so se znašli pa še kakšen uporaben napotek bodo slišali.”
V naslednjih nekaj tednih bodo malteški Slovenci staknili glave in se dogovorili, kaj bi bilo dobro organizirati. Vsi morebitni interesenti lahko društvo kontaktirate na elektronskem naslovu info@malta.si.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo udeležila konference o evropskih manjšinah in regijah, v katerih slednje živijo in delujejo v Bruslju, ki jo organizira Federativna zveza evropskih narodnosti. Državna sekretarka bo sodelovala na panelni razpravi o vlogi narodnih skupnosti in jezikovnih skupin v demografskih spremembah ter čezmejnem gospodarskem in socialnem razvoju. V luči tega dogodka je namen konference promovirati sodelovanje manjšin in regij med seboj s ciljem izmenjave dobrih praks in pridobivanja podpore za evropsko državljansko pobudo »Minority SafePack Initiative«.
4. decembra društvo Slovenska izseljenska matica odpira razstavo otroških likovnih del natečaja Iz mnogih dežel. Na razstavi sodelujejo otroci, stari od 4 do 16 leta iz Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Nemčije, Srbije, Poljske in Slovenije. Dela so nastala po motivih dveh zgodb Louisa Adamiča – Ko je zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si
24. novembra so člani Kulturnega društva Slovencev dr. France Prešeren v Šibeniku proslavili 20. obletnico delovanja. Slavnostno prireditev, ki se je odvila v Mestni knjižnjici Juraj Šižgorić, je najlepše opisal eden od obiskovalcev, ki je rekel, da je društvo preraslo šibeniško knjižnico, saj je bila dvorana tokrat premajhna za vse prisotne.
Člani ‘Združenja prijateljev Slovenije’ so sorojakom in nizozemskim prijateljem Slovenije predstavili pripravo nekaj značilnih slovenskih dobrot. V soboto, 25. novembra, so v Rijswijku kuhinjo tamkajšnjega mladinskega centra napolnili udeleženci letošnje ‘kuharije’. Med njimi je bila tudi nova slovenska veleposlanica Sanja Štiglic, ki se je tokrat prvič pridružila njihovemu srečanju.
Tokratna oddaja bo zelo razgibana. V ponedeljek bo godoval Sveti Martin, ki po tradiciji spremeni mošt v vino. Martinovo je praznik druženja, ob katerem se zberejo tudi številni Slovenci na tujem. Pogledali bomo, kaj načrtujejo v Cambridgeu v Angliji in na Predarlskem v Avstriji. Še pred tem pa bomo z zvokom potovali v Srbijo – iz prve roke, torej od učencev, boste slišali, kako poteka dopolnilni pouk slovenščine v Beogradu. Zbrali smo tudi nekatere osebne zgodbe naših srbskih rojakov – o njihovih družinah v Sloveniji in spominih na našo državo. V Novem Sadu pa pripravljajo tradicionalno prireditev Dnevi slovenske kulture, ki združijo Slovence iz vse Srbije, pa tudi goste iz Slovenije.
Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12.leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, irskih šolah ter navadah Ircev.
V oddaji se odpravljamo k rojakom v Severno Makedonijo, kjer so Slovenci v Skopju v začetku tedna proslavili tri desetletja delovanja združenja France Prešeren, obiskal pa jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Ustavljamo se na srečanju Mavrica v Subotici, ki je združilo učence slovenskega dopolnilnega pouka iz vse Srbije. Seznanjamo vas z dogajanem na tem tradicionalnem srečanju slovenskih učencev, izveste pa tudi, kako so v programu sodelovali otroci iz Beograda. Pogovarjali pa smo se tudi z novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v nemškem Tübingenu Petro Seitl.
V oddaji se odpravljamo v Sarajevo, kjer na Filozofski fakulteti sarajevske univerze že vrsto let deluje slovenski lektorat in širi vedenje o slovenskem jeziku, kulturi in literaturi tudi v osrčje Bosne in Hercegovine. Ta teden so na Univerzi pripravili slovesnost ob obletnici slovenskega lektorata in pomembni pridobitvi za študij slovenistike. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Ingolstadtu, ki jih druži društvo Lastovka in so bili minuli konec tedna organizatorji 36. Folkloriade - srečanja slovenskih folklornih skupin v Nemčiji. Naš gost pa je tudi zgodovinar in eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v ameriškem Clevelandu Joe Valenčič, ki se te dni mudi v Sloveniji.
Tokrat gostimo dr. Nežo Hlebanja in dr. Davida Hazemalija, dva od letošnjih prejemnikov nagrad Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev po svetu. Dr. Hlebanja je v doktorski nalogi preučevala slovensko skupnost v Braziliji, dr. Hazemali pa položaj Slovencev v Združenih državah Amerike v času izbruha 1. svetovne vojne. Slišali boste tudi reportažo s slovenskih otroških delavnic v Švici in na Predarlskem v Avstriji, ki jih je za tamkajšnje otroke, ki obiskujejo pouk slovenščine, ob dnevu jezikov pripravil njihov učitelj Rajko Tekalec. Otroci so bili nad prav posebnim obiskom iz Slovenije navdušeni. Pogledali pa bomo tudi v Belgijo – v Maasmechelnu bodo namreč praznovali Slovenski dan.
Ob začetku novega študijskega leta v oddaji gostimo novo lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti Barbaro Kustec, ustavljamo se pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so slovesno zaznamovali 90.letnico slovenskega društva Cankar, potujemo k Slovencem v Srbijo, kjer je slovensko društvo Emona iz Rume pripravilo že tradicionalni dvodnevni projekt Beremo s Slovenijo, pozornost pa namenjamo tudi Konferenci Slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki bo v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa prihodnji teden v Ljubljani.
Tokrat se pogovarjamo z ameriškim profesorjem Michaelom Bigginsom, ki v Seattlu poučuje slovenščino in tudi prevaja slovenska dela v angleščino. Prav zdaj končuje obsežni opus. Ta mesec je bil na obisku v Sloveniji, s sabo pa je na izobraževanje in spoznavanje Slovenije pripeljal tudi 14 ameriških študentov. Pred novim študijskim letom smo se pozanimali, na katerih univerzah po svetu je mogoče študirati slovenščino in kje je interes za to največji. Poklicali smo tudi v Kakanj v Bosni in Hercegovini, kjer se veliko dogaja v slovenskem društvu Jožef Špringer. Ob koncu pa še vabilo slovenskim otrokom v tujini k prijavi na bralno-risalni natečaj po predlogi pravljice O malem čuku, ki živi v Nuku.
V slovenski dopolnilni šoli v Švici je v teh septembrskih dneh zelo živahno. Pouk se je pri njih začel že sredi avgusta, v okviru pouka pa so v Bernu sredi septembra pripravili prireditev ob dnevu jezikov. Z dogajanjem na prireditvi vas seznanjamo v oddaji, pokukali pa smo še v slovensko dopolnilno šolo v Banja Luko, kjer so z novim šolskim letom dobili novo učiteljico iz Slovenije, seznanjamo vas tudi z jesenskim dogajanjem pri naših rojakih v Bruslju. Odhajamo pa tudi čez lužo. Nadvse dejavni so v teh dneh tudi Slovenci v ameriškem Clevelandu. Pripravili so tradicionalni Festival kranjske klobase, prav zdaj potekajo Slovenski dnevi v Clevelandu, v nedeljo pa jih čaka še prireditev Vinska trgatev.
Tokrat bomo sklenili pripoved o vračanju dragocene kulturne dediščine prekmurskih izseljencev iz Betlehema v Združenih državah v domovino. Po večmesečni poti prek oceana so namreč pisna gradiva in liturgična oprema od začetka tedna na ogled v Evangeličanskem centru v Murski Soboti. Ker se je novo šolsko leto začelo tudi za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, smo se pozanimali, koliko Slovencev bo dopolnilni pouk obiskovalo letos in v katerih državah je ta organiziran. Slišali boste tudi, kaj je novega med Slovenci na Irskem in na Švedskem.
V oddaji se ustavljamo v slovenski dopolnilni šoli v Beogradu, kjer novo šolsko leto začenjajo z novo učiteljico slovenskega jezika in kulture.
Poletje se počasi preveša v jesen, slovenski šolarji v ponedeljek začenjajo novo šolsko leto. Za številne slovenske otroke, ki živijo v tujini, pa se je šola že začela, saj so poletne počitnice ponekod krajše kot v Sloveniji. Tako je denimo v Švici, kjer se je za tamkajšnje slovenske otroke poleg redne šole že začel tudi dopolnilni pouk slovenščine. Pogovarjali smo se z učiteljem Rajkom Tekalcem. V Berlinu se šola še ni začela, prav tako ne dopolnilni pouk slovenščine, ki ga vodi učiteljica Magdalena Novak. Pouk bodo začeli s piknikom prihodnjo soboto na slovenskem veleposlaništvu. Pogovarjali pa smo se tudi z Emilom Kosom o dejavnostih Slovencev v Luksemburgu.
V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .
V seriji poletnih portretov predstavljamo slikarko Štefko Jakovac oziroma Stephanie Jakovac, kot se je preimenovala pred 50 leti, ko se je iz rodne Gorenjske preselila v Avstralijo. Tja je s cmokom v grlu s starši odšla kot 17-letno dekle. Spomni se, da jo je ob prihodu pozdravil močan vonj po tropskih rožah, ob prvem stiku z avstralskim morjem pa se je skoraj utopila. Zdaj živi v hiši v manjšem mestu Albury na jugovzhodu Avstralije, njeni sosedje pa pravijo, da ulica, odkar je prišla, ni več ista. V okolici hiše je namreč zasadila slovenske rože, ki so tudi eden od njenih najljubših motivov v slikarskem ustvarjanju. Pogosto slika narcise in spominčice, ki jo spominjajo na Gorenjsko. Med enim od svojih pohodov v avstralskem gozdu pa je odkrila zelo redko orhidejo, kar je razveselilo avstralske znanstvenike. Stephanie Jakovac v svoji hiši med drugim prireja slikarske delavnice. Kot trdi, se lahko čisto vsak nauči slikati.
V oddaji predstavljamo slovenskega rojaka iz Argentine Damiana Ahlina. Rojen je v Buenos Airesu, kot otrok slovenskih staršev že od rane mladosti vpet v slovensko skupnost in dejaven v slovenskem domu, najprej v San Justu, zadnja leta pa v Carapachayu, kjer je tudi predsednik. Je tudi predsednik osrednjega kulturnega društva slovenskih povojnih izseljencev v Buenos Airesu – Slovenske kulturne akcije, ki prav letos praznuje 70 let delovanja, zapisan je pesništvu, ukvarja pa se tudi s prevajanjem. Damian Ahlin iz Argentine je gost tokratne oddaje Slovencem po svetu – Portreti.
V seriji poletnih portretov predstavljamo Polono Šafarič Tepeš. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sicer pa že skoraj 9 let živi v New Yorku, kjer je sprva preučevala nekatere vrste raka, zdaj pa se posveča preučevanju endometrioze - kronične bolezni žensk, ki povzroča bolečine in neplodnost. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev v New Yorku Northwell išče način, kako endometriozo potrditi s pomočjo preprostega testa na podlagi kapljic menstrualne krvi. Kot pravi, je že od otroštva rada preživljala čas v laboratoriju, če je imela priložnost. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica enakopravnosti spolov. Februarja je ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti v palači Združenih narodov v New Yorku, skupaj z nekaterimi slovenskimi organizacijami in društvi, organizirala okroglo mizo o enakopravnosti spolov.
"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.
V oddaji predstavljamo avstralsko Slovenko Tanio Smrdel. Rojena je na peti celini slovenskim staršem, ki so se v deželo tam spodaj v začetku 70 ih let prejšnjega stoletja preselili s Pivškega. Že od malega je tesno povezana s slovensko skupnostjo v Sydneyu, predana je novinarskemu delu, saj je bila vrsto let urednica in novinarka slovenskih oddaj na avstralskem državnem radiu, zdaj pa vodi in pripravlja oddaje na radiu Glas Avstralskih Slovencev v Sydneyu, sodeluje tudi z Zgodovinskim arhivom avstralskih Slovencev – HASA in je tudi ena izmed ustanovnih članov tega arhiva. Tania Smrdel si prizadeva tudi za ohranjanje slovenske besede in povezovanje mlajše in starejše generacije avstralskih Slovencev v Sydneyu. O svojem življenju in delu v Sydneyu, ki je tesno prepleteno z dejavnostjo v slovenski skupnosti in tudi z deželo slovenskih prednikov, Tania Smrdel pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu-Portreti.
V oddaji vam ponujamo v poslušanje nekaj utrinkov z letošnjega osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Celju, zabeležili smo tudi dogajanje na Poletni šoli slovenskega jezika, ki te dni poteka v Ljubljani, seznanili vas bomo z vsebino seje Sveta vlade za Slovence po svetu, srečali pa smo se tudi z nekaterimi štipendisti Slovensko ameriške izobraževalne Fundacije Asef, ki se mudijo na izpopolnjevanju v Sloveniji.
Spremljali smo 20. Vseslovensko Srečanje v Državnem zboru, na katerem so Slovenci iz sveta in zamejstva izmenjevali izkušnje in predstavljali izzive povezane z mladimi rojaki zunaj meja Slovenije. Zabeležili smo tudi 70. letnico osrednjega kulturnega društva povojnih slovenskih izseljencev v Argentini -Slovenske kulturne Akcije, ki so jo zaznamovali s slavnostno akademijo in simpozijem v Ljubljani, pozornost pa namenjamo tudi osrednji izseljenski in zamejski prireditvi Dobrodošli doma, ki bo jutri v organizaciji Slovenske izseljenske matice v Celju ter poletni kulturni dejavnosti Rafaelove družbe .
Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.
Neveljaven email naslov