Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega praznika, Martinovega.
V soboto bo za ustvarjalce oddaje Okence v Slovenijo, slovenske radijske oddaje v argentinskem Buenos Airesu, pomemben dan. S posebno, jubilejno oddajo bodo namreč obeležili svojo 30-letnico. Oddaja je na sporedu vsako soboto med 13. in 14. uro po argentinskem času, jutri pa se bo začela deset minut prej, torej ob 12. uri in 50 minut. In to še ni vse Jubilejna oddaja Okence v Slovenijo bo potekala iz studia Radia Slovenija. Mojca Delač je tik pred odhodom v Slovenijo poklicala dolgoletnega urednika oddaje, Mirka Vasleta, ki je pri radijskem povezovanju obeh dežel, Slovenije in Argentine, aktiven že od samega začetka oddaje. In tako, kot smo radijci navajeni, kreativni adrenalin in pričakovanje, pred oddajo, ki teče v živo, naraščata.
Po enem mesecu, ko je češki predsednik Miloš Zeman na slovesnosti podelil posthumno odlikovanje Tomaša Masaryka slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, so njegovi dediči to veliko priznanje zaupali v hrambo Plečnikovi hiši v Ljubljani. S tem dejanjem po besedah dedičev njegovo priznanje posvečajo prav vsem v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Poklicali smo v Prago, kjer že leta uspešno deluje Slovensko društvo Jože Plečnik. Njegov predsednik Iztok Toplak nam je povedal, da se Plečnikove dediščine še kako zavedajo tudi na Češkem.
Ta teden so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani predstavili publikacijo za kulturo, znanost in izobraževanje Slovenika, ki izhaja pod okriljem slovenske skupnosti v Srbiji. Do zdaj sta izšli dve številki Slovenike, dostopni v elektronski obliki, tokrat pa so to dvojezično znanstveno revijo v Ljubljani predstavili tudi v knjižni obliki. Na predstavitvi je bila Lili Brunec.
Tudi na Malti, državi s približno 400 tisoč prebivalci je delo in dom našlo kar precej Slovencev. Pred kratkim so ustanovili tudi slovensko društvo, ki ga vodi Jure Rejec, ki živi in dela na Malti štiri leta. Prav on je bil tudi glavni pobudnik za ustanovitev slovenskega društva. Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega vinogradniškega praznika, Martinovega. Predsednika novega slovenskega društva je na Malto poklicala Lili Brunec. Jure Rejec je ustanovni občni zbor društva opisal takole:
V soboto 11. novembra se ni martinovalo le po Sloveniji, ampak tudi sredi Sredozemlja, natančneje na otoku Malta. Člani slovenske izseljenske skupnosti pa niso praznovali le rojstva novega letnika vina, ki so ga ob tej priložnosti pripeljali iz domovine, ampak tudi uradno splavitev Društva Slovencev na Malti ‘’Vitez’’.
V baru nedaleč stran od morja v kraju Bugibba na severu Malte je bilo prešerno kot že dolgo ne. Približno 30 Slovencev in njihovih družinskih članov se je zbralo na dogodku, na katerem se je nazdravljalo z žlahtno kapljico v podobi istrskega refoška in dolenjskega cvička, mize pa so bile obložene z domačimi mlinci, rdečim zeljem in seveda nepogrešljivimi martinovimi racami.
Še preden se je preverilo kakšen nadev je skrivala pečena perjad, je predsednik in glavni pobudnik društva, Jure Rejec, v nagovoru pojasnil, da je slovenska skupnost na Malti v zadnjih letih postala vse bolj številčna in obenem tudi vse bolj povezana, zato je bilo organiziranje v podobi društva nekakšen logični korak. ”Z društvi sem se z veseljem ukvarjal že kot študent, zato sem si rekel zakaj pa ne,” je dejal Rejec. ”Moram priznati, da prav brez težav ni šlo. Dobro veste, kako potekajo tukaj stvari: pošlješ elektronsko sporočilo pa noben ne odpiše; pokličeš pa se noben ne javi. Še ženo sem angažiral, ker ima malteški potni list in govori malteško. Se tolažim, da je to pomagalo.”
Po ”boju” z malteško birokracijo je nazadnje luč sveta le ugledalo prostovoljno in neprofitno društvo, v okviru katerega bodo Slovenci brez dvoma lažje uresničili skupne potrebe in interese. Med gosti je bil tudi častni konzul Republike Slovenije na Malti, g. Nicholas Baldacchino, ki je bil pobudi za društvo naklonjen že od vsega začetka in mu je izrazil nadaljno podporo.
Rejec je nekaj besed namenil tudi spletni strani Malta.si, ki bo Slovencem, ki so se na otoško državo že preselili bodisi o tem razmišljajo, prav gotovo v veliko pomoč. Ob tem je potrebno tudi omeniti, da gre za prvo različico strani, kajti Gašper Žibrek, rojak, ki je zaslužen za stran, že ima načrt za razširitev in vsebinsko in vizualno obogatitev strani.
V razpravi, ki bi jo lahko opredelili kot točko dnevnega reda ”razno” in je trajala dolgo v noč, je marsikateri član društva izrazil pripravljenost za organiziranje dogodkov in aktivnosti v letu 2018. ”Če ima kdo kakšno idejo, kar z besedo na dan,” je povedal Denis Turner, blagajnik društva. ”Morda bi lahko nekaj organizirali za tiste, ki se prihodnje leto selijo na Malto. Bi recimo najeli avtobus z odprto streho, kajti tako jim lahko v nekaj urah pokažemo skoraj cel otok. Bodo dobili dobro sliko kje so se znašli pa še kakšen uporaben napotek bodo slišali.”
V naslednjih nekaj tednih bodo malteški Slovenci staknili glave in se dogovorili, kaj bi bilo dobro organizirati. Vsi morebitni interesenti lahko društvo kontaktirate na elektronskem naslovu info@malta.si.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo udeležila konference o evropskih manjšinah in regijah, v katerih slednje živijo in delujejo v Bruslju, ki jo organizira Federativna zveza evropskih narodnosti. Državna sekretarka bo sodelovala na panelni razpravi o vlogi narodnih skupnosti in jezikovnih skupin v demografskih spremembah ter čezmejnem gospodarskem in socialnem razvoju. V luči tega dogodka je namen konference promovirati sodelovanje manjšin in regij med seboj s ciljem izmenjave dobrih praks in pridobivanja podpore za evropsko državljansko pobudo »Minority SafePack Initiative«.
4. decembra društvo Slovenska izseljenska matica odpira razstavo otroških likovnih del natečaja Iz mnogih dežel. Na razstavi sodelujejo otroci, stari od 4 do 16 leta iz Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Nemčije, Srbije, Poljske in Slovenije. Dela so nastala po motivih dveh zgodb Louisa Adamiča – Ko je zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si
24. novembra so člani Kulturnega društva Slovencev dr. France Prešeren v Šibeniku proslavili 20. obletnico delovanja. Slavnostno prireditev, ki se je odvila v Mestni knjižnjici Juraj Šižgorić, je najlepše opisal eden od obiskovalcev, ki je rekel, da je društvo preraslo šibeniško knjižnico, saj je bila dvorana tokrat premajhna za vse prisotne.
Člani ‘Združenja prijateljev Slovenije’ so sorojakom in nizozemskim prijateljem Slovenije predstavili pripravo nekaj značilnih slovenskih dobrot. V soboto, 25. novembra, so v Rijswijku kuhinjo tamkajšnjega mladinskega centra napolnili udeleženci letošnje ‘kuharije’. Med njimi je bila tudi nova slovenska veleposlanica Sanja Štiglic, ki se je tokrat prvič pridružila njihovemu srečanju.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega praznika, Martinovega.
V soboto bo za ustvarjalce oddaje Okence v Slovenijo, slovenske radijske oddaje v argentinskem Buenos Airesu, pomemben dan. S posebno, jubilejno oddajo bodo namreč obeležili svojo 30-letnico. Oddaja je na sporedu vsako soboto med 13. in 14. uro po argentinskem času, jutri pa se bo začela deset minut prej, torej ob 12. uri in 50 minut. In to še ni vse Jubilejna oddaja Okence v Slovenijo bo potekala iz studia Radia Slovenija. Mojca Delač je tik pred odhodom v Slovenijo poklicala dolgoletnega urednika oddaje, Mirka Vasleta, ki je pri radijskem povezovanju obeh dežel, Slovenije in Argentine, aktiven že od samega začetka oddaje. In tako, kot smo radijci navajeni, kreativni adrenalin in pričakovanje, pred oddajo, ki teče v živo, naraščata.
Po enem mesecu, ko je češki predsednik Miloš Zeman na slovesnosti podelil posthumno odlikovanje Tomaša Masaryka slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, so njegovi dediči to veliko priznanje zaupali v hrambo Plečnikovi hiši v Ljubljani. S tem dejanjem po besedah dedičev njegovo priznanje posvečajo prav vsem v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Poklicali smo v Prago, kjer že leta uspešno deluje Slovensko društvo Jože Plečnik. Njegov predsednik Iztok Toplak nam je povedal, da se Plečnikove dediščine še kako zavedajo tudi na Češkem.
Ta teden so v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani predstavili publikacijo za kulturo, znanost in izobraževanje Slovenika, ki izhaja pod okriljem slovenske skupnosti v Srbiji. Do zdaj sta izšli dve številki Slovenike, dostopni v elektronski obliki, tokrat pa so to dvojezično znanstveno revijo v Ljubljani predstavili tudi v knjižni obliki. Na predstavitvi je bila Lili Brunec.
Tudi na Malti, državi s približno 400 tisoč prebivalci je delo in dom našlo kar precej Slovencev. Pred kratkim so ustanovili tudi slovensko društvo, ki ga vodi Jure Rejec, ki živi in dela na Malti štiri leta. Prav on je bil tudi glavni pobudnik za ustanovitev slovenskega društva. Ustanovno srečanje pred dobrima dvema tednoma so združili tudi s praznovanjem tradicionalnega slovenskega vinogradniškega praznika, Martinovega. Predsednika novega slovenskega društva je na Malto poklicala Lili Brunec. Jure Rejec je ustanovni občni zbor društva opisal takole:
V soboto 11. novembra se ni martinovalo le po Sloveniji, ampak tudi sredi Sredozemlja, natančneje na otoku Malta. Člani slovenske izseljenske skupnosti pa niso praznovali le rojstva novega letnika vina, ki so ga ob tej priložnosti pripeljali iz domovine, ampak tudi uradno splavitev Društva Slovencev na Malti ‘’Vitez’’.
V baru nedaleč stran od morja v kraju Bugibba na severu Malte je bilo prešerno kot že dolgo ne. Približno 30 Slovencev in njihovih družinskih članov se je zbralo na dogodku, na katerem se je nazdravljalo z žlahtno kapljico v podobi istrskega refoška in dolenjskega cvička, mize pa so bile obložene z domačimi mlinci, rdečim zeljem in seveda nepogrešljivimi martinovimi racami.
Še preden se je preverilo kakšen nadev je skrivala pečena perjad, je predsednik in glavni pobudnik društva, Jure Rejec, v nagovoru pojasnil, da je slovenska skupnost na Malti v zadnjih letih postala vse bolj številčna in obenem tudi vse bolj povezana, zato je bilo organiziranje v podobi društva nekakšen logični korak. ”Z društvi sem se z veseljem ukvarjal že kot študent, zato sem si rekel zakaj pa ne,” je dejal Rejec. ”Moram priznati, da prav brez težav ni šlo. Dobro veste, kako potekajo tukaj stvari: pošlješ elektronsko sporočilo pa noben ne odpiše; pokličeš pa se noben ne javi. Še ženo sem angažiral, ker ima malteški potni list in govori malteško. Se tolažim, da je to pomagalo.”
Po ”boju” z malteško birokracijo je nazadnje luč sveta le ugledalo prostovoljno in neprofitno društvo, v okviru katerega bodo Slovenci brez dvoma lažje uresničili skupne potrebe in interese. Med gosti je bil tudi častni konzul Republike Slovenije na Malti, g. Nicholas Baldacchino, ki je bil pobudi za društvo naklonjen že od vsega začetka in mu je izrazil nadaljno podporo.
Rejec je nekaj besed namenil tudi spletni strani Malta.si, ki bo Slovencem, ki so se na otoško državo že preselili bodisi o tem razmišljajo, prav gotovo v veliko pomoč. Ob tem je potrebno tudi omeniti, da gre za prvo različico strani, kajti Gašper Žibrek, rojak, ki je zaslužen za stran, že ima načrt za razširitev in vsebinsko in vizualno obogatitev strani.
V razpravi, ki bi jo lahko opredelili kot točko dnevnega reda ”razno” in je trajala dolgo v noč, je marsikateri član društva izrazil pripravljenost za organiziranje dogodkov in aktivnosti v letu 2018. ”Če ima kdo kakšno idejo, kar z besedo na dan,” je povedal Denis Turner, blagajnik društva. ”Morda bi lahko nekaj organizirali za tiste, ki se prihodnje leto selijo na Malto. Bi recimo najeli avtobus z odprto streho, kajti tako jim lahko v nekaj urah pokažemo skoraj cel otok. Bodo dobili dobro sliko kje so se znašli pa še kakšen uporaben napotek bodo slišali.”
V naslednjih nekaj tednih bodo malteški Slovenci staknili glave in se dogovorili, kaj bi bilo dobro organizirati. Vsi morebitni interesenti lahko društvo kontaktirate na elektronskem naslovu info@malta.si.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se bo udeležila konference o evropskih manjšinah in regijah, v katerih slednje živijo in delujejo v Bruslju, ki jo organizira Federativna zveza evropskih narodnosti. Državna sekretarka bo sodelovala na panelni razpravi o vlogi narodnih skupnosti in jezikovnih skupin v demografskih spremembah ter čezmejnem gospodarskem in socialnem razvoju. V luči tega dogodka je namen konference promovirati sodelovanje manjšin in regij med seboj s ciljem izmenjave dobrih praks in pridobivanja podpore za evropsko državljansko pobudo »Minority SafePack Initiative«.
4. decembra društvo Slovenska izseljenska matica odpira razstavo otroških likovnih del natečaja Iz mnogih dežel. Na razstavi sodelujejo otroci, stari od 4 do 16 leta iz Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Nemčije, Srbije, Poljske in Slovenije. Dela so nastala po motivih dveh zgodb Louisa Adamiča – Ko je zvonec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu še do 4. decembra sprejema prijave na razpis za finančno podporo Slovencem po svetu, katerega namen je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo po svetu, in njihovo povezovanje z Republiko Slovenijo. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje rednega delovanja/programa in projektov, ki izpolnjujejo namen in cilje javnega razpisa. Dokumentacija javnega razpisa je na razpolago na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu http://www.uszs.gov.si
24. novembra so člani Kulturnega društva Slovencev dr. France Prešeren v Šibeniku proslavili 20. obletnico delovanja. Slavnostno prireditev, ki se je odvila v Mestni knjižnjici Juraj Šižgorić, je najlepše opisal eden od obiskovalcev, ki je rekel, da je društvo preraslo šibeniško knjižnico, saj je bila dvorana tokrat premajhna za vse prisotne.
Člani ‘Združenja prijateljev Slovenije’ so sorojakom in nizozemskim prijateljem Slovenije predstavili pripravo nekaj značilnih slovenskih dobrot. V soboto, 25. novembra, so v Rijswijku kuhinjo tamkajšnjega mladinskega centra napolnili udeleženci letošnje ‘kuharije’. Med njimi je bila tudi nova slovenska veleposlanica Sanja Štiglic, ki se je tokrat prvič pridružila njihovemu srečanju.
Učitelj Rajko Tekalec pripoveduje o življenju, razpetem med Švico, Avstrijo in Lihtenštajnom, ter o tem, kako pomembna je vloga učitelja za tamkajšnje Slovence. Z Danijelo Lovrenčič smo se pogovarjali o tem, kako je bilo odraščati v Nemčiji in česa se najbolj veseli ob prihodu na obisk v Slovenijo. Iz Clevelanda v Ohiu pa o slovenski glasbeni prireditvi - 39. festivalu diatonične harmonike.
V oddaji se najprej ustavljamo v Avstraliji in se z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu patrom Simonom Petrom Berlecem pogovarjamo o velikonočnem vzdušju na peti celini, predstavljamo tudi mladega baritonista Miho Brkinjača, ki živi in dela v Nemčiji, Z učiteljico Nejo Morato Štucin pa kramljamo o njenem delu na Nizozemskem in njeni poslovni poti. Seznanjamo pa vas tudi z roki in pogoji za pridobitev štipendij za slovenske rojake iz tujine za letošnjo Poletno šolo slovenščine v Ljubljani.
V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.
Tokrat prek radijskih valov najprej potujemo v Združene države Amerike, kjer deluje ameriško slovenski literarni zgodovinar, urednik in prevajalec , rojen v Clevelandu, Thimoty Pogačar, ki je pred časom v angleščino prevedel Tavčarjevo Visoško kroniko. Prisluhnete lahko zgodbi farmacevtke Irene Gros, ki je pred sedmimi leti novi dom našla v Nemčiji, ustavljamo se tudi v Avstraliji, kjer so pred nedavnim zaznamovali 20.letnico delovanja Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - Hasa, pozornost pa namenjamo tudi slovenskim ljudskim in narodnim pesmim, ki so zdaj dostopne tudi prek aplikacije Venec slovenskih, pripravili pa so jo koroški Slovenci.
V tokratni oddaji nas pot vodi v Združene države Amerike, v Združene arabske emirate in v Belgijo. Kako je bilo na podelitvi ameriških glasbenih nagrad grammy? Svoje vtise o dogodku strne Slovenec, ki se je sprehodil po rdeči preprogi, saj je bil že drugič nominiran za to prestižno nagrado. Razvija tudi aplikacijo za glasbeno učenje. Ste že slišali za piknik v puščavi? Pripravljajo ga Slovenci v Združenih arabskih emiratih. Na pravljičnih uricah v bližini Bruslja pa v nedeljo pričakujejo gostjo, ki jo sicer poznamo s političnega parketa.
Tokratna oddaja je namenjena mednarodnemu dnevu žensk, ki smo ga zaznamovali 8.marca. Gostje oddaje so ženske, ki razmišljajo o svojem položaju in o tem, kako uspeti v svetu, ki ga po večini še vedno obvladujejo moški. S kakšnimi dilemami se soočajo? Kako postavijo meje, se odločijo za družino? Kako uveljavijo svoje mnenje v prostoru, polnem moških? Kako premagajo težke trenutke in preživijo nizke udarce? O vsem tem z uspešnimi Slovenkami, ki delajo na tujem.
Naše druženje bomo tokrat začeli v Stockholmu; tja smo poklicali sogovornika, ki dela v švedskem proizvajalcu letal in obrambnih sistemov SAAB. O podrobnostih svojega dela ne sme govoriti, saj gre za skrivnosti, opisuje pa, kako je dobil zaposlitev. Kot pravi, je s svojo neposrednostjo presenetil pregovorno zadržane Švede. Ker je letošnje leto slovenska vlada razglasila za Kajuhovo leto – v spomin na stoletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha - se bomo posvetili tudi tej temi. Govor pa bo tudi o poletnem Taboru slovenskih otrok, ki bo julija.
Tokratno oddajo začenjamo v Nemčiji, kjer živita slovenska zakonca, ki ju je tja vodila ljubezen. V osrčje Severnega Porenja-Vestfalije, kjer je njun skupni dom že več kot desetletje, sta pripeljala kar nekaj slovenskih navad – ona belokranjskih, on dolenjskih. Kot velik problem Slovencev na tem območju Nemčije izpostavljata otežen dostop do konzularnih storitev, saj je do Berlina, kjer je slovensko veleposlaništvo, več kot 600 kilometrov. Podobne težave imajo tudi Slovenci na Irskem, a tam jih slovensko veleposlaništvo že rešuje. Govorili bomo tudi o tem, kako se lahko Slovenci v tujini brezplačno včlanijo v Narodno in univerzitetno knjižnico ter dostopajo do elektronskih in zvočnih knjig ter o skorajšnjem začetku spletnega tečaja slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji.
Tokrat boste v oddaji lahko prisluhnili pravemu radijskemu programu, ki so ga ustvarili slovenski zdomski otroci na nedavnem Medgeneracijskem srečanju Slovencev v nemškem Baasmu, predstavili bomo tudi zgodbo Valentine Rolih Lazar, ki z družino živi v Hildnu, v temle pustnem času pa se bomo podali še k rojakom čez lužo, v Cleveland , kjer je že vse nared za jutrišnje tradicionalno Kurentovanje, v okviru katerega se že več kot teden dni vrstijo tudi številni spremljevalni dogodki.
Tokratno oddajo skoraj v celoti namenjamo dogajanju v Baasmu v Nemčiji, kjer je minuli konec tedna potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji. V Baasmu, le streljaj od meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, so se otroci, mladostniki in odrasli tri dni družili v sproščenem okolju in vadili slovenski jezik. Ob novinarski in pustni delavnici je bil vrhunec dogajanja sobotni pustni karneval, sklepna prireditev pa je minila tudi v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Ob 8. februarju pa v oddaji predstavljamo tudi knjigo V objemu modrine avtorice Marije Ivoš iz Zadra.
Tokratna oddaja je zelo razgibana, saj segajo njene zgodbe iz Slovenije vse do Rusije in Kanade. Predstavljamo slovensko pevko in igralko, ki se je zaljubila v rusko prestolnico, kjer živi že nekaj let, sicer pa je delovno razpeta med Moskvo, Londonom in Ljubljano, kjer med drugim ustvarja s slovenskimi glasbeniki. Spoznali boste tudi doktorja matematike, ki si je s soprogo in štirimi hčerkami dom ustvaril v kanadskem Halifaxu. Pogovarjali pa smo se tudi z udeleženci zimske šole slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekateri so se prav v minulih dveh tednih naučili svojih prvih besed v slovenščini.
Najprej se bomo posvetili težavam, s katerimi se srečujejo Slovenci, ki se izobražujejo oziroma delajo v tujini in bi se želeli vrniti domov in v Sloveniji nadaljevati delovno kariero. O tem se bomo pogovorili tudi s predsednico društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS Kristi Hodak Knobloch. Predstavili bomo tudi lektorico slovenskega jezika in njeno delo v Tubingenu dr. Irmo Kern Nachstheim, ki je prav te dni v okviru slovenskega lektorata na tubingenški univerzi organizirala zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika z gostom iz Slovenije. Podali pa se bomo tudi na Sever Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom pogovarjali o načrtih dela slovenskih društev in dogajanju med Slovenci v tej nordijski državi.
V tokratni oddaji gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Kaj je bilo na področju Slovencev po svetu storjenega v lanskem letu, kakšni so načrti za letos, kaj namerava Slovenija storiti, da bi izobražene in podjetne Slovence iz tujine privabila nazaj domov? O vsem tem smo se pogovarjali z ministrom Arčonom, ki je povedal tudi, katere slovenske skupnosti po svetu bo obiskal letos. V oddaji pogledujemo tudi v Berlin, kjer sta v slovenski dopolnilni šoli po praznikih učenje in delo že v polnem zagonu, ter v Belgijo; med drugim boste izvedeli, kaj spontanega Slovenci vnašajo v belgijsko družbo.
V oddaji se bomo ustavili v Švici in predstavili zgodbi dveh mladih slovenskih raziskovalcev, ki gradita akademsko kariero v tujini. V Bernu se že nekaj let izobražuje Primorec, doktorski študent farmacije Gregor Bordon, v Švici pa raziskovalno pot nadaljuje tudi podoktorska raziskovalka s področja biomedicine Anita Šenk. Seznanili vas bomo tudi z delovnimi načrti Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki bo letos organizator osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Vipavi, nekaj več pa boste izvedeli tudi o nagradnem natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.
Tudi v oddajah v novem letu bomo razkrivali zanimive zgodbe Slovencev, ki živijo na tujem. Tokrat predstavljamo sogovornico, ki živi v Švici, kjer raziskovalno deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ženevi. Zanimajo jo predvsem področja transplantacije, pediatrije in onkologije. Skupaj z organizacijami, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika z izseljenci in zdomci, smo potegnili črto pod lansko leto. Predstavljamo pa tudi njihove načrte in cilje za letos.
V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.
Tokratna oddaja ima praznični prizvok. Ker je pred nami božič, ki ga praznujejo tudi številne slovenske družine širom sveta, smo se pozanimali, kakšna so praznovanja v različnih okoljih. Sogovornica, ki živi v Buenos Airesu, je razložila, kako je preživljati december v Argentini, kjer je zdaj poletje, opisala pa je tudi nogometno evforijo po osvojitvi naslova svetovnih nogometnih prvakov. Od sogovornice v Augsburgu smo izvedeli, da ima to nemško mesto dolgo in bogato zgodovino božičnega praznovanja. Socialna antropologinja, ki živi v Londonu, pa je poleg izkušenj dela z ljudmi pojasnila tudi, zakaj so tokratni prazniki na Otoku malce drugačni.
Tokratna oddaja je praznično obarvana. Zadnji dnevi iztekajočega se leta tudi Slovencem, ki živijo v tujini, ponujajo lepo priložnost za prednovoletna druženja. Danes so srečanje pripravili za Slovence v Dublinu in ob tej priložnosti smo poklepetali z Urško in Jernejem Šornom, ki sta pripravila glasbeni nastop. Razkrila sta tudi delček romantične zgodbe o tem, kako ju je združila ljubezen do petja in ju popeljala na Irsko. Slovensko društvo v Luksemburgu se pridružuje dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in zbira denar za pomoč družinam, ki so se v Sloveniji znašle v stiski. Pozanimali pa smo se tudi, kako poteka repatriacija Slovencev iz Venezuele.
V Beogradu potekajo 8. dnevi slovenskega filma v organizaciji slovenskega društva Sava. Slovenska izseljenska matica je pripravila večer, na katerem so predstavili doktorsko delo argentinske Slovenke Nadie Molek o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini, z avtorico smo se o vsebini pogovarjali tudi za našo oddajo, slišali boste tudi zgodbo Mojce Mrak, ki je novi dom pred nekaj leti našla v ameriški zvezni državi Kolorado, seznanili pa vas bomo tudi z bližnjo Zimsko šolo Slovenskega jezika, ki bo letos potekala na filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi po spletu.
V oddaji se pogovarjamo s profesorjem dr. Juretom Leskovcem z ameriške univerze Stanford, ki med drugim podrobneje predstavlja sobotni dogodek Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Dotaknil se je tudi raziskave o vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino oziroma sodelovanju s Slovenijo. Posvečamo se tudi dogajanju ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki te dni potekajo na 40 univerzah po svetu, kjer se je mogoče učiti slovenski jezik in sicer lektorica slovenskega jezika v Parizu Petra Seitel osvetljuje dogodke v francoski prestolnici. Slišite lahko tudi zgodbo doktorice veterinarskih znanosti Nine Milevoj, ki opravlja specializacijo na Škotskem, govorimo pa tudi o tem, kako se na Švedskem pripravljajo na prihod Miklavža.
Neveljaven email naslov