Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika.
Oddajo smo začeli blizu Sarajeva, kjer prebiva Andrej Brezigar, upokojeni strojnik in inovator. Njegova življenjska pot je nadvse zanimiva, seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je prišlo do tega, da je odšel iz Slovenije.
Kot smo v naši oddaji že poročali, je v začetku novembra izšla prva priložnostna znamka nove serije Slovenci po svetu, ki je posvečena Slovencem v Argentini. Med predlogi, ki so jih zbrali, je bila tudi upodobitev dveh kulinaričnih značilnosti Slovenije in Argentine – potice in čaja mate. Avtorja tega predloga, po katerem so pripravili končni motiv, je Mojca Delač naključno srečala tudi na jubilejni radijski oddaji Slovencev iz Argentine – Okence v Slovenijo. Daniel Lopez Bončina je predstavnik tretje generacije Slovencev v Argentini in v Sloveniji živi že nekaj let.
Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. Ob 145. obletnici njegovega rojstva in 60. obletnici njegove smrti pa se s Plečnikom lahko podrobneje spoznajo tudi v glavnem mestu Srbije. »Jože Plečnik, arhitekt: Ljubljana-Praga-Beograd« se imenuje prireditev, pri kateri sta moči združila nacionalna sveta slovenske in češke narodne manjšine v Srbiji in s katerim želijo med drugim opozoriti tudi na to, da je imel Plečnik več načrtov za Srbijo in da ena od njegovih stvaritev stoji tudi v Beogradu. Iz srbske prestolnice je poročal Boštjan Anžin.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za prosto dostopni spletni tečaj za vse , ki bi se radi samostojno naučili osnovnih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta s Centra za slovenščino Tjaša Alič je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila novi spletni tečaj, najprej pa se je ozrla k pobudi za tak tečaj na spletu.
Še nekaj kratkih novic:
V petek, 22. decembra 2017, bo v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 potekal 2. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga v okviru meseca znanosti organizirata Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek je namenjen predstavitvi najpomembnejših dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v tujini. V obliki tematskih panelov bodo tokrat predstavljena področja okolje, zgodovina in filozofija, računalništvo in umetna inteligenca, medicina, arhitektura in oblikovanje ter materiali in kemija. Cilj dogodka je vzpostavitev in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci, ki svojo znanstveno-raziskovalno dejavnost opravljajo v Sloveniji.
Danes ob 14:00 uri so v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naši rojaki iz Tuzle odprli razstavo regionalne likovne kolonije.
Arhivist in informatik mag. Sebastian Kočar je opravil zanimivo analizo zadnjega popisa prebivalstva v Avstraliji in osvežil podatke o nekaterih značilnostih slovenske skupnosti v tej državi. Glede na rezultate popisa prebivalstva Avstralije v letu 2016, izvedenega v avgustu 2016 ocenjuje, da v Avstraliji živi med 18.000 in 19.000 prebivalcev slovenskega porekla. Tistih, ki so pri vprašanju o njihovem poreklu kot prvi odgovor navedli “Slovenci” (primarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 10.000. Tistih, ki so pri istem vprašanju kot drugi odgovor navedli “Slovenci” (sekundarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 8.000. Poleg teh se je v Sloveniji rodilo še nekaj več kot 1.000 oseb, živečih v Avstraliji, ki pa se ne identificirajo kot Slovenci.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika.
Oddajo smo začeli blizu Sarajeva, kjer prebiva Andrej Brezigar, upokojeni strojnik in inovator. Njegova življenjska pot je nadvse zanimiva, seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je prišlo do tega, da je odšel iz Slovenije.
Kot smo v naši oddaji že poročali, je v začetku novembra izšla prva priložnostna znamka nove serije Slovenci po svetu, ki je posvečena Slovencem v Argentini. Med predlogi, ki so jih zbrali, je bila tudi upodobitev dveh kulinaričnih značilnosti Slovenije in Argentine – potice in čaja mate. Avtorja tega predloga, po katerem so pripravili končni motiv, je Mojca Delač naključno srečala tudi na jubilejni radijski oddaji Slovencev iz Argentine – Okence v Slovenijo. Daniel Lopez Bončina je predstavnik tretje generacije Slovencev v Argentini in v Sloveniji živi že nekaj let.
Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. Ob 145. obletnici njegovega rojstva in 60. obletnici njegove smrti pa se s Plečnikom lahko podrobneje spoznajo tudi v glavnem mestu Srbije. »Jože Plečnik, arhitekt: Ljubljana-Praga-Beograd« se imenuje prireditev, pri kateri sta moči združila nacionalna sveta slovenske in češke narodne manjšine v Srbiji in s katerim želijo med drugim opozoriti tudi na to, da je imel Plečnik več načrtov za Srbijo in da ena od njegovih stvaritev stoji tudi v Beogradu. Iz srbske prestolnice je poročal Boštjan Anžin.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za prosto dostopni spletni tečaj za vse , ki bi se radi samostojno naučili osnovnih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta s Centra za slovenščino Tjaša Alič je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila novi spletni tečaj, najprej pa se je ozrla k pobudi za tak tečaj na spletu.
Še nekaj kratkih novic:
V petek, 22. decembra 2017, bo v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 potekal 2. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga v okviru meseca znanosti organizirata Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek je namenjen predstavitvi najpomembnejših dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v tujini. V obliki tematskih panelov bodo tokrat predstavljena področja okolje, zgodovina in filozofija, računalništvo in umetna inteligenca, medicina, arhitektura in oblikovanje ter materiali in kemija. Cilj dogodka je vzpostavitev in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci, ki svojo znanstveno-raziskovalno dejavnost opravljajo v Sloveniji.
Danes ob 14:00 uri so v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naši rojaki iz Tuzle odprli razstavo regionalne likovne kolonije.
Arhivist in informatik mag. Sebastian Kočar je opravil zanimivo analizo zadnjega popisa prebivalstva v Avstraliji in osvežil podatke o nekaterih značilnostih slovenske skupnosti v tej državi. Glede na rezultate popisa prebivalstva Avstralije v letu 2016, izvedenega v avgustu 2016 ocenjuje, da v Avstraliji živi med 18.000 in 19.000 prebivalcev slovenskega porekla. Tistih, ki so pri vprašanju o njihovem poreklu kot prvi odgovor navedli “Slovenci” (primarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 10.000. Tistih, ki so pri istem vprašanju kot drugi odgovor navedli “Slovenci” (sekundarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 8.000. Poleg teh se je v Sloveniji rodilo še nekaj več kot 1.000 oseb, živečih v Avstraliji, ki pa se ne identificirajo kot Slovenci.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov