Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika.
Oddajo smo začeli blizu Sarajeva, kjer prebiva Andrej Brezigar, upokojeni strojnik in inovator. Njegova življenjska pot je nadvse zanimiva, seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je prišlo do tega, da je odšel iz Slovenije.
Kot smo v naši oddaji že poročali, je v začetku novembra izšla prva priložnostna znamka nove serije Slovenci po svetu, ki je posvečena Slovencem v Argentini. Med predlogi, ki so jih zbrali, je bila tudi upodobitev dveh kulinaričnih značilnosti Slovenije in Argentine – potice in čaja mate. Avtorja tega predloga, po katerem so pripravili končni motiv, je Mojca Delač naključno srečala tudi na jubilejni radijski oddaji Slovencev iz Argentine – Okence v Slovenijo. Daniel Lopez Bončina je predstavnik tretje generacije Slovencev v Argentini in v Sloveniji živi že nekaj let.
Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. Ob 145. obletnici njegovega rojstva in 60. obletnici njegove smrti pa se s Plečnikom lahko podrobneje spoznajo tudi v glavnem mestu Srbije. »Jože Plečnik, arhitekt: Ljubljana-Praga-Beograd« se imenuje prireditev, pri kateri sta moči združila nacionalna sveta slovenske in češke narodne manjšine v Srbiji in s katerim želijo med drugim opozoriti tudi na to, da je imel Plečnik več načrtov za Srbijo in da ena od njegovih stvaritev stoji tudi v Beogradu. Iz srbske prestolnice je poročal Boštjan Anžin.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za prosto dostopni spletni tečaj za vse , ki bi se radi samostojno naučili osnovnih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta s Centra za slovenščino Tjaša Alič je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila novi spletni tečaj, najprej pa se je ozrla k pobudi za tak tečaj na spletu.
Še nekaj kratkih novic:
V petek, 22. decembra 2017, bo v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 potekal 2. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga v okviru meseca znanosti organizirata Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek je namenjen predstavitvi najpomembnejših dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v tujini. V obliki tematskih panelov bodo tokrat predstavljena področja okolje, zgodovina in filozofija, računalništvo in umetna inteligenca, medicina, arhitektura in oblikovanje ter materiali in kemija. Cilj dogodka je vzpostavitev in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci, ki svojo znanstveno-raziskovalno dejavnost opravljajo v Sloveniji.
Danes ob 14:00 uri so v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naši rojaki iz Tuzle odprli razstavo regionalne likovne kolonije.
Arhivist in informatik mag. Sebastian Kočar je opravil zanimivo analizo zadnjega popisa prebivalstva v Avstraliji in osvežil podatke o nekaterih značilnostih slovenske skupnosti v tej državi. Glede na rezultate popisa prebivalstva Avstralije v letu 2016, izvedenega v avgustu 2016 ocenjuje, da v Avstraliji živi med 18.000 in 19.000 prebivalcev slovenskega porekla. Tistih, ki so pri vprašanju o njihovem poreklu kot prvi odgovor navedli “Slovenci” (primarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 10.000. Tistih, ki so pri istem vprašanju kot drugi odgovor navedli “Slovenci” (sekundarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 8.000. Poleg teh se je v Sloveniji rodilo še nekaj več kot 1.000 oseb, živečih v Avstraliji, ki pa se ne identificirajo kot Slovenci.
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika.
Oddajo smo začeli blizu Sarajeva, kjer prebiva Andrej Brezigar, upokojeni strojnik in inovator. Njegova življenjska pot je nadvse zanimiva, seveda pa nas je najbolj zanimalo, kako je prišlo do tega, da je odšel iz Slovenije.
Kot smo v naši oddaji že poročali, je v začetku novembra izšla prva priložnostna znamka nove serije Slovenci po svetu, ki je posvečena Slovencem v Argentini. Med predlogi, ki so jih zbrali, je bila tudi upodobitev dveh kulinaričnih značilnosti Slovenije in Argentine – potice in čaja mate. Avtorja tega predloga, po katerem so pripravili končni motiv, je Mojca Delač naključno srečala tudi na jubilejni radijski oddaji Slovencev iz Argentine – Okence v Slovenijo. Daniel Lopez Bončina je predstavnik tretje generacije Slovencev v Argentini in v Sloveniji živi že nekaj let.
Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. Ob 145. obletnici njegovega rojstva in 60. obletnici njegove smrti pa se s Plečnikom lahko podrobneje spoznajo tudi v glavnem mestu Srbije. »Jože Plečnik, arhitekt: Ljubljana-Praga-Beograd« se imenuje prireditev, pri kateri sta moči združila nacionalna sveta slovenske in češke narodne manjšine v Srbiji in s katerim želijo med drugim opozoriti tudi na to, da je imel Plečnik več načrtov za Srbijo in da ena od njegovih stvaritev stoji tudi v Beogradu. Iz srbske prestolnice je poročal Boštjan Anžin.
Minuli teden je začel delovati novi spletni tečaj slovenskega jezika, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gre za prosto dostopni spletni tečaj za vse , ki bi se radi samostojno naučili osnovnih slovenskih besed in fraz. Vodja projekta s Centra za slovenščino Tjaša Alič je v pogovoru z Lili Brunec na kratko predstavila novi spletni tečaj, najprej pa se je ozrla k pobudi za tak tečaj na spletu.
Še nekaj kratkih novic:
V petek, 22. decembra 2017, bo v prostorih Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12 potekal 2. simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga v okviru meseca znanosti organizirata Društvo v tujini izobraženih Slovencev (VTIS) in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dogodek je namenjen predstavitvi najpomembnejših dosežkov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki delujejo v tujini. V obliki tematskih panelov bodo tokrat predstavljena področja okolje, zgodovina in filozofija, računalništvo in umetna inteligenca, medicina, arhitektura in oblikovanje ter materiali in kemija. Cilj dogodka je vzpostavitev in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in raziskovalci, ki svojo znanstveno-raziskovalno dejavnost opravljajo v Sloveniji.
Danes ob 14:00 uri so v prostorih Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu naši rojaki iz Tuzle odprli razstavo regionalne likovne kolonije.
Arhivist in informatik mag. Sebastian Kočar je opravil zanimivo analizo zadnjega popisa prebivalstva v Avstraliji in osvežil podatke o nekaterih značilnostih slovenske skupnosti v tej državi. Glede na rezultate popisa prebivalstva Avstralije v letu 2016, izvedenega v avgustu 2016 ocenjuje, da v Avstraliji živi med 18.000 in 19.000 prebivalcev slovenskega porekla. Tistih, ki so pri vprašanju o njihovem poreklu kot prvi odgovor navedli “Slovenci” (primarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 10.000. Tistih, ki so pri istem vprašanju kot drugi odgovor navedli “Slovenci” (sekundarno opredeljenih), je bilo skupaj skoraj 8.000. Poleg teh se je v Sloveniji rodilo še nekaj več kot 1.000 oseb, živečih v Avstraliji, ki pa se ne identificirajo kot Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
Neveljaven email naslov