Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se lotevamo dveh področij, ki sta Slovenkam in Slovencem blizu: gora in kave. Prva gostja oddaje bo Živa Tavčar, raziskovalka, ki je prehodila celotno alpsko transferzalo. Vse dogodke na poti so zabeležile tudi kamere švicarske televizije. Potem se bomo z Rokom Fabjanom odpravili v brazilsko džunglo, kjer rastejo sorte kave, ki veljajo za najboljše. Rok med njimi izbira tiste, ki so namenjene sladokuscem. Ne zamudite oddaje nocoj po 21. uri zvečer na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov