Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
882 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ključne postaje v popotovanju onkraj meja rodne domovine: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija.
Oddajo smo začeli s pogovorom z doktorjem Andrejem Trampužem, ki ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Za njim je bil na vrsti Walter Šuber, znan in cenjen član slovenske skupnosti v Avstraliji, s katerim se je pogovarjala Lili Brunec. Sabrina Mulec se je pogovarjala s člani društva Lipa iz Prijedora, ki se trudi ohraniti slovensko besedo in kulturo. Slišali ste tudi, kaj je ob podpisu memoranduma o sodelovanju in pogodbe o sofinanciranju aktivnosti fundacije ASEF povedal njen predsednik dr. Jure Leskovec.
Dr. Andrej Trampuž je Slovenec po svetu že vrsto let in njegova zgodba je pravi navdih. Če skušamo v samo nekaj besedah zaobjeti ključne postaje v tem popotovanju onkraj meja rodne domovine, lahko rečemo: Zambija, Švica, ZDA, Nemčija. Na kliniki Charité v Berlinu je vodja Infektološkega oddelka, pred petimi leti je ustanovil tudi fundacijo, ki se ukvarja z raziskavami, izobraževanjem in upravljanjem implantantnih infekcij. Vseskozi skuša ohranjati tudi stike z rodno domovino, med drugim je na kliniki do lanskega leta na študijskem obisku gostil petdeset slovenskih študentov. O svojem delu in življenjski zgodbi je dr. Andrej Trampuž pripovedoval Mojci Delač.
Walter Šuber je v slovenski skupnosti v Sydneyju zelo znan, saj deluje v tamkajšnjem slovenskem društvu. Primorec po rodu sicer biva na peti celini že pol stoletja. Tudi njegove vezi s Slovenijo so močne, na obisku v domovini je bil že večkrat. Nazadnje se je v domovini mudil prejšnji mesec kot predstavnik avstralskih Slovencev v Svetu za Slovence po svetu. Walter Šuber je za našo oddajo govoril o življenju Slovencev v Avstraliji in dejavnosti v slovenski skupnosti. Najprej pa ga je Lili Brunec vprašala, kako je prišel na peto celino.
Društvo Slovencev Lipa Prijedor je pred kratkim pripravilo proslavo, na kateri sta nastopila domače Kulturno-umetniško društvo Milana Egića iz Brezičanov in pevska skupina Studenec iz Pivke. Med njimi je bila tudi Sabrina Mulec, ki se je pogovarjala s člani društva, ki na severu Bosne ohranjajo slovensko kulturo in se učijo slovenske besede. Pohvalijo pa se lahko tudi z edino slovensko radijsko oddajo na območju Bosne in Hercegovine.
Še nekaj kratkih novic:
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik upravnega odbora Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) dr. Jure Leskovec sta v ponedeljek na gradu Strmol podpisala memorandum o sodelovanju in pogodbo o sofinanciranju dejavnosti fundacije ASEF v višini 85.000 evrov. Fundacija ASEF se zavzema predvsem za gostovanje slovenskih študentov in raziskovalcev v ZDA in v drugih državah pri profesorjih slovenskega rodu ter gostovanja ameriških študentov in raziskovalcev slovenskega rodu pri profesorjih v Sloveniji. V organizacijo je vključenih že več kot 25 slovenskih profesorjev iz ZDA, Velike Britanije in Kanade.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu končuje že 16. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc 18. aprila v vili Podrožnik na posebni slovesnosti razglasil dobitnike in dobitnice nagrad.
Ob 20-letnici delovanja Društva Slovencev Republike Srbske Triglav Banja Luka* bodo na Televiziji Maribor v ponedeljek, 2. aprila, ob 18.10 premierno predvajali dokumentarno oddajo o društvu in njegovi zgodovini avtorja in urednika Dušana Tomažiča.
*(V besedilu je uporabljeno izvirno poimenovanje društva.)
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo tudi tokrat preplet zgodb in prispevkov, povezanih z našimi rojaki v tujini. Pogovarjali se bomo z urednikom slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo v Argentini Mirkom Vasletom, ki je tudi aktivni član slovenske skupnosti v Buenos Airesu, gostili pa bomo tudi podjetnico iz Nurnberga Sonjo Roškar, ki je tudi predsednica novoustanovljenega slovenskega poslovnega društva v tem delu Nemčije. Izvedeli boste, kako so Slovenci v New Yorku minulo nedeljo praznovali sto letnico tamkajšnje slovenske cerkve Sv. Cirila, ki je ne le versko marveč tudi kulturno središče newyorških Slovencev. Zabeležili bomo tudi 30 letnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ki je ob tej obletnici pripravil tudi mednarodno konferenco o raziskovanju slovenskega izseljenstva ter novih vsebinah in pristopih pri preučevanju tega področja. Trideset let pa potekajo tudi tradicionalne folkloriade – srečanja slovenskih folklornih skupin iz Nemčije, ki se bodo jutri zbrale v Ingolstadtu. Preverili bomo, kako tečejo še zadnje priprave in kakšno je vzdušje pred jutrišnjo prireditvijo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Jasmino Marijo Karo iz Ankare, s katero smo se včeraj pogovarjali o aktualnih dogodkih v Turčiji, ki jo pretresajo posledice spodletelega državnega udara. Nadaljevali bomo s Sanjo Herič, ki jo je službena pot v zadnjih letih vodila v Južni Sudan, Afganistan, Malavi, Južnoafriško republiko, na Nizozemsko in Tajsko, od letošnjega februarja pa biva na jugozahodu Mjanmara. Je uradnica Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca smo se pogovarjali z gospo Marijo Savski, ki je med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Oddajo bomo zaključili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Sanja Herič je Slovenijo prvič zapustila leta 2007, ko je odšla na magistrski študij v nizozemski Utrecht. Po študiju jo je pot za kratek čas vodila domov, od leta 2010 pa domovino obišče le občasno, ko se seli iz ene razvojno-humanitarne misije na drugo. V Južnoafriški republiki je raziskovala, kako med svetovnim prvenstvom v nogometu pridobljene veščine in objekte uporabiti za dobrobit prebivalstva tudi po koncu tekmovanja, v Afganistanu je lokalne veljake izobraževala o vlogi žensk v družbi, v Malaviju razvijala projekte, namenjene skupnostnemu delovanju na odročnih delih države, v Južnem Sudanu je bila prostovoljka na misiji Organizacije Združenih narodov. Od februarja je v tej mednarodni organizaciji tudi zaposlena, njeno delovno mesto pa se nahaja v mjanmarskem mestu Sittwe. Med obiskom Slovenije si je Sanja Herič vzela čas tudi za nas in Andreji Gradišar opisala svojo novo službo in Mjanmar. Poletni meseci v rodno domovino pripeljejo marsikaterega Slovenca ali Slovenko, ki živi onkraj njenih meja. Tudi naslednja sogovornica je med njimi. Na prireditvi Dobrodošli doma v začetku meseca je gospa Marija Savski med gledalci podpirala Folklorno skupino iz Augsburga, kjer že vrsto let živi tudi sama. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kljub počitnicam v teh poletnih dneh zelo živahno. Tam namreč poteka Poletna šola slovenskega jezika, ki jo že vrsto let prirejajo na Centru za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Tudi letos prihajajo udeleženci domala z vsega sveta, odločali pa so se lahko med dva ali štiritedenskimi tečaji. Letošnjo poletno šolo je obiskala tudi Lili Brunec in pripravila reportažni zapis. Še dve kratki novici: Eden najbolj priljubljenih filmski festivalov na Hrvaškem, Motovun film festival bo svoja vrata letos odprl 26. julija. Na 19. festivalu, ki bo potekal na filmskemu hribu, bodo do 30. julija premierno predvajali 15 celovečercev, med njimi tudi Nočno življenje slovenskega režiserja Damjana Kozoleta. Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Neveljaven email naslov