Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slavka Baranjo iz Murske Sobote so označili za ambasadorja vseh prebivalcev Slovenije v ZDA
Vlade še zmerom nimamo, vreme je še vedno najbolj podobno monsunskemu in nogometno svetovno prvenstvo se nadaljuje. Ko ga bo konec se utegne zgoditi, da bo javnost spet začelo zanimati, kdo in kako bo vodil našo državo v prihodnosti. Ampak do finala je še devet dni in do takrat vam tudi v oddaji Slovencem po svetu ne bomo kvarili razpoloženja z novicami, ki jih kot Godota čakamo že vse od volitev.
Najprej ste slišali, kako je Slavko Baranja pred 20 leti zaradi ljubezni odšel v New York, kjer je pred kratkim spoznal Luko Dončiča in navdušil ameriške novinarje. Obiskali smo 25. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu ter se pogovarjali z mladimi Slovenci, ki so se vrnili domov. Pogovarjali pa smo se tudi Marijo Prelesnik, predsednico slovenskega društva, ki deluje v Ontariu.
Nogomet je del vsakdana Slavka Baranje iz New Yorka, ki je naselje Pušča v Murski Soboti pred dobrimi 20 leti zaradi ljubezni zamenjal za življenje v velikem jabolku. Športnik po duši je bil prisoten na nedavnem naboru severnoameriške košarkarske NBA in tam spoznal Luko Dončiča. Ob tem je tako navdušil novinarja New York Timesa, da je Slavka označil za ambasadorja vseh prebivalcev 2 milijonske države, ki so tisti večer Luki želeli dobro uvrstitev. Enisa Brizani ga je najprej vprašala kako se spominja selitve v drugo okolje oziroma v drugo državo.
Pred 25 leti je novonastalo društvo Slovenija v svetu prvič organiziralo javno tribuno, na kateri so izseljenci po skoraj petdesetih letih predstavili domovini svoje zgodbe. Društvo so ustanovili mladi Slovenci, rojeni v Argentini, ki so se ob osamosvojitvi Slovenije vrnili domov in tukaj tudi ostali. Zadnja leta se trend žal obrača, pravijo, vedno več mladih iz Slovenije odhaja, namesto da bi bilo obratno. Zato so temo letošnjega, že 25. tabora poimenovali Cilj – Slovenija.
Marija Prelesnik živi v Kanadi že pol stoletja. Tja je odšla zaradi dela, si ustvarila dom in družino, Slovenije pa ni nikoli pozabila. Dejavno se je že kmalu po prihodu vključila v slovensko skupnost, zdaj je že več let tudi predsednica slovenskega društva, ki deluje v Ontariu. Z Marijo Prelesnik se je pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec se je 2. julija 2018 udeležila slavnostnih otvoritev 13. Mladinske poletne šole slovenskega jezika in 37. Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Izjemno razveseljivo je dejstvo, da Poletni šoli vzbujata veliko zanimanje za učenje slovenskega jezika in preživljanje počitniškega časa v Sloveniji. Udeleženci Mladinske poletne šole prihajajo iz 24 držav ter tvorijo skupino 145 mladih od 12 do 18 let. O obeh poletnih šolah bomo poročali tudi v prihodnjih oddajah.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 27. junija 2018, dr. Antonu Jurgetzu podelil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za njegovo dolgoletno prizadevanje za povezovanje nemške dežele Bavarske s Slovenijo. Dr. Jurgetz je priznanje prejel v Cirkulanah, njegovi domači občini, ob navzočnosti tamkajšnjega župana Janeza Jurgeca.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slavka Baranjo iz Murske Sobote so označili za ambasadorja vseh prebivalcev Slovenije v ZDA
Vlade še zmerom nimamo, vreme je še vedno najbolj podobno monsunskemu in nogometno svetovno prvenstvo se nadaljuje. Ko ga bo konec se utegne zgoditi, da bo javnost spet začelo zanimati, kdo in kako bo vodil našo državo v prihodnosti. Ampak do finala je še devet dni in do takrat vam tudi v oddaji Slovencem po svetu ne bomo kvarili razpoloženja z novicami, ki jih kot Godota čakamo že vse od volitev.
Najprej ste slišali, kako je Slavko Baranja pred 20 leti zaradi ljubezni odšel v New York, kjer je pred kratkim spoznal Luko Dončiča in navdušil ameriške novinarje. Obiskali smo 25. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu ter se pogovarjali z mladimi Slovenci, ki so se vrnili domov. Pogovarjali pa smo se tudi Marijo Prelesnik, predsednico slovenskega društva, ki deluje v Ontariu.
Nogomet je del vsakdana Slavka Baranje iz New Yorka, ki je naselje Pušča v Murski Soboti pred dobrimi 20 leti zaradi ljubezni zamenjal za življenje v velikem jabolku. Športnik po duši je bil prisoten na nedavnem naboru severnoameriške košarkarske NBA in tam spoznal Luko Dončiča. Ob tem je tako navdušil novinarja New York Timesa, da je Slavka označil za ambasadorja vseh prebivalcev 2 milijonske države, ki so tisti večer Luki želeli dobro uvrstitev. Enisa Brizani ga je najprej vprašala kako se spominja selitve v drugo okolje oziroma v drugo državo.
Pred 25 leti je novonastalo društvo Slovenija v svetu prvič organiziralo javno tribuno, na kateri so izseljenci po skoraj petdesetih letih predstavili domovini svoje zgodbe. Društvo so ustanovili mladi Slovenci, rojeni v Argentini, ki so se ob osamosvojitvi Slovenije vrnili domov in tukaj tudi ostali. Zadnja leta se trend žal obrača, pravijo, vedno več mladih iz Slovenije odhaja, namesto da bi bilo obratno. Zato so temo letošnjega, že 25. tabora poimenovali Cilj – Slovenija.
Marija Prelesnik živi v Kanadi že pol stoletja. Tja je odšla zaradi dela, si ustvarila dom in družino, Slovenije pa ni nikoli pozabila. Dejavno se je že kmalu po prihodu vključila v slovensko skupnost, zdaj je že več let tudi predsednica slovenskega društva, ki deluje v Ontariu. Z Marijo Prelesnik se je pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec se je 2. julija 2018 udeležila slavnostnih otvoritev 13. Mladinske poletne šole slovenskega jezika in 37. Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Izjemno razveseljivo je dejstvo, da Poletni šoli vzbujata veliko zanimanje za učenje slovenskega jezika in preživljanje počitniškega časa v Sloveniji. Udeleženci Mladinske poletne šole prihajajo iz 24 držav ter tvorijo skupino 145 mladih od 12 do 18 let. O obeh poletnih šolah bomo poročali tudi v prihodnjih oddajah.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 27. junija 2018, dr. Antonu Jurgetzu podelil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za njegovo dolgoletno prizadevanje za povezovanje nemške dežele Bavarske s Slovenijo. Dr. Jurgetz je priznanje prejel v Cirkulanah, njegovi domači občini, ob navzočnosti tamkajšnjega župana Janeza Jurgeca.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Neveljaven email naslov