Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi se v Sloveniji ne učijo zgolj jezika, ampak predvsem spoznavajo vrstnike in domovino svojih prednikov
Številne lep trenutke so doživljali mladi z vsega sveta, udeleženci 13. poletne šole slovenskega jezika, ki so ob tej priložnosti spoznavali tako materni jezik kot tudi deželo njihovih prednikov. Deželo svojih prednikov je obiskal tudi Rok Fink, argentinski Slovenec, ki pa ga nogomet ne zanima preveč. Zna pa zato marsikaj drugega, tudi voziti taksi in biti psihološki svetovalec.
Temu dodajmo še nekaj novic in glasbo po izboru glasbenega urednika Janeta Webra, ki nas bo spremljala do 22. ure. Na petkov večer pa sem z vami voditelj Jure K. Čokl.
Letos Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik izvaja že 13. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tudi letos je obisk otrok iz sveta in zamejstva velik. Tečaj je zanimiv tudi vsem tistim, ki so se v Slovenijo priselili in si želijo izboljšati znanje maternega jezika. Seveda mladi v poletni šoli ne grejejo zgolj klopi, ampak spoznavajo tudi domovino svojih staršev ali starih staršev. Slovenija očitno postaja vedno bolj zanimiva iz mnogih razlogov, nam je povedala doktorica Mihaela Knez, vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike, ko smo jo vprašali, ali so ob organizaciji pričakovali, da bo zanimanje za poletno šolo iz leta v leto višje,
Seveda pa so vedno najbolj pomembni otroci in mladi, zaradi katerih vse skupaj tudi poteka. Pred mikrofon smo povabili pet izmed njih – Stefana Korena, Martina Oblaka in Mazija Tržana iz Italije ter Sara Voleta s Hrvaške ter Mihaela Luvič z Banja Luke. Seveda nas je najprej zanimalo, ali je Slovenščina za učenje res tako zelo težak jezik. Očitno ne tako zelo, saj smo od mladih sogovornic in sogovornikov izvedeli veliko zanimivega – tako o njih kot tudi o njihovem obisku domovine.
Kot ste lahko slišali, postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za mlade iz tujine, ki si bodo, če jim bomo le znali dati dovolj možnosti za razvoj, morda nekoč tukaj ustvarili dom. In s svojim znanjem naredili to deželo še bolj konkurenčno in uspešno, kar je – ali pa bi moral biti – tudi cilj tistih, ki to državo vodijo. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Centra za Slovenščino kot drugi in tuji jezik se je končala minuli teden v petek.
Rok Fink prihaja iz Argentine, a je po rodu Slovenec. Nogomet ga ne zanima preveč, a se tudi o tem športu z njim lahko pogovarjate. Kot psihološki svetovalec zna najti skupni jezik skoraj z vsemi, svojo spretnost pa zna izkoristiti tudi kot voznik taksija, saj je ostal brez službe. Slovenijo je znova obiskal letos poleti, vendar tokrat za obisk ni imel posebnega razloga. Se pa živo spominja svojega prvega obiska domovine svojih staršev.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je Frank Perkovich, znan kot ‘polka priest’ oziroma polka duhovnik, ki je leta 1973 priredil prvo tako imenovano polka mašo. V intervjujih je pogosto povedal, da so mnogi dvomili o njegovi ideji. A ta je zaživela in ravno zaradi nje je bil znan širom Amerike, posebej med Slovenci, ki živijo tam. Frank Perkovich je sodeloval tudi pri pogrebu legendarnega Franka Yankovica, njegov album Pesmi in himne polka maše pa so prodali v več kot 100.000 izvodih.
16. julija je potekala tiskovna konferenca, ki jo je pripravilo prenovljeno vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). V Ljubljani je namreč 4. julija 2018 potekal volilni 10. zbor. SSK je dobil novo razširjeno vodstvo. Predsednik SSK ostaja dr. Boris Pleskovič, ki je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad kvalitetnim izborom Upravnega odbora (UO), ki bo tako lahko še bolj povezan s slovenskimi rojaki v tujini, poleg tega pa bo uspešno lahko sodeloval tudi z našimi strokovnjaki izven Slovenije na področju zdravstva, znanosti, gospodarstva, prava ter drugih strok.
Združenje Slovenska izseljenska matica vas vabi na razstavo del umetnice Ejti Štih v galeriji medija v Zagorju. Umetnica, sicer doma z Bleda, že dolga leta živi in ustvarja v Boliviji.
Združenje Slovenska izseljenska matica prav danes in jutri zaključuje s še dvema svojima dejavnostma – danes se je končala 55. slikarska kolonija v Izlakah, jutri pa Poletna šola Slovenščine malo drugače.
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos zaključila že peti razpis za raziskovalne štipendije za slovenske študente in Američane slovenskih korenin za 10-tedenske poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah in raziskovalnih institucijah v Sloveniji in svetu. Minister Gorazd Žmavc in dr. Jure Leskovec sta marca letos podpisala memorandum o sodelovanju med uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in fundacijo. V zadnjih štirih letih se je izmenjav udeležilo okrog 50 študentov, samo letos pa ASEF v sodelovanju z Uradom omogoča štipendije 28 študentom, kar je največje število doslej.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Mladi se v Sloveniji ne učijo zgolj jezika, ampak predvsem spoznavajo vrstnike in domovino svojih prednikov
Številne lep trenutke so doživljali mladi z vsega sveta, udeleženci 13. poletne šole slovenskega jezika, ki so ob tej priložnosti spoznavali tako materni jezik kot tudi deželo njihovih prednikov. Deželo svojih prednikov je obiskal tudi Rok Fink, argentinski Slovenec, ki pa ga nogomet ne zanima preveč. Zna pa zato marsikaj drugega, tudi voziti taksi in biti psihološki svetovalec.
Temu dodajmo še nekaj novic in glasbo po izboru glasbenega urednika Janeta Webra, ki nas bo spremljala do 22. ure. Na petkov večer pa sem z vami voditelj Jure K. Čokl.
Letos Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik izvaja že 13. Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika. Tudi letos je obisk otrok iz sveta in zamejstva velik. Tečaj je zanimiv tudi vsem tistim, ki so se v Slovenijo priselili in si želijo izboljšati znanje maternega jezika. Seveda mladi v poletni šoli ne grejejo zgolj klopi, ampak spoznavajo tudi domovino svojih staršev ali starih staršev. Slovenija očitno postaja vedno bolj zanimiva iz mnogih razlogov, nam je povedala doktorica Mihaela Knez, vodja programa Slovenščina za otroke in mladostnike, ko smo jo vprašali, ali so ob organizaciji pričakovali, da bo zanimanje za poletno šolo iz leta v leto višje,
Seveda pa so vedno najbolj pomembni otroci in mladi, zaradi katerih vse skupaj tudi poteka. Pred mikrofon smo povabili pet izmed njih – Stefana Korena, Martina Oblaka in Mazija Tržana iz Italije ter Sara Voleta s Hrvaške ter Mihaela Luvič z Banja Luke. Seveda nas je najprej zanimalo, ali je Slovenščina za učenje res tako zelo težak jezik. Očitno ne tako zelo, saj smo od mladih sogovornic in sogovornikov izvedeli veliko zanimivega – tako o njih kot tudi o njihovem obisku domovine.
Kot ste lahko slišali, postaja Slovenija vedno bolj zanimiva za mlade iz tujine, ki si bodo, če jim bomo le znali dati dovolj možnosti za razvoj, morda nekoč tukaj ustvarili dom. In s svojim znanjem naredili to deželo še bolj konkurenčno in uspešno, kar je – ali pa bi moral biti – tudi cilj tistih, ki to državo vodijo. Mladinska poletna šola slovenskega jezika v organizaciji Centra za Slovenščino kot drugi in tuji jezik se je končala minuli teden v petek.
Rok Fink prihaja iz Argentine, a je po rodu Slovenec. Nogomet ga ne zanima preveč, a se tudi o tem športu z njim lahko pogovarjate. Kot psihološki svetovalec zna najti skupni jezik skoraj z vsemi, svojo spretnost pa zna izkoristiti tudi kot voznik taksija, saj je ostal brez službe. Slovenijo je znova obiskal letos poleti, vendar tokrat za obisk ni imel posebnega razloga. Se pa živo spominja svojega prvega obiska domovine svojih staršev.
Še nekaj kratkih novic:
Umrl je Frank Perkovich, znan kot ‘polka priest’ oziroma polka duhovnik, ki je leta 1973 priredil prvo tako imenovano polka mašo. V intervjujih je pogosto povedal, da so mnogi dvomili o njegovi ideji. A ta je zaživela in ravno zaradi nje je bil znan širom Amerike, posebej med Slovenci, ki živijo tam. Frank Perkovich je sodeloval tudi pri pogrebu legendarnega Franka Yankovica, njegov album Pesmi in himne polka maše pa so prodali v več kot 100.000 izvodih.
16. julija je potekala tiskovna konferenca, ki jo je pripravilo prenovljeno vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). V Ljubljani je namreč 4. julija 2018 potekal volilni 10. zbor. SSK je dobil novo razširjeno vodstvo. Predsednik SSK ostaja dr. Boris Pleskovič, ki je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo nad kvalitetnim izborom Upravnega odbora (UO), ki bo tako lahko še bolj povezan s slovenskimi rojaki v tujini, poleg tega pa bo uspešno lahko sodeloval tudi z našimi strokovnjaki izven Slovenije na področju zdravstva, znanosti, gospodarstva, prava ter drugih strok.
Združenje Slovenska izseljenska matica vas vabi na razstavo del umetnice Ejti Štih v galeriji medija v Zagorju. Umetnica, sicer doma z Bleda, že dolga leta živi in ustvarja v Boliviji.
Združenje Slovenska izseljenska matica prav danes in jutri zaključuje s še dvema svojima dejavnostma – danes se je končala 55. slikarska kolonija v Izlakah, jutri pa Poletna šola Slovenščine malo drugače.
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos zaključila že peti razpis za raziskovalne štipendije za slovenske študente in Američane slovenskih korenin za 10-tedenske poletne raziskovalne obiske na vrhunskih univerzah in raziskovalnih institucijah v Sloveniji in svetu. Minister Gorazd Žmavc in dr. Jure Leskovec sta marca letos podpisala memorandum o sodelovanju med uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in fundacijo. V zadnjih štirih letih se je izmenjav udeležilo okrog 50 študentov, samo letos pa ASEF v sodelovanju z Uradom omogoča štipendije 28 študentom, kar je največje število doslej.
Ob začetku novega šolskega leta v oddaji namenjamo pozornost delovanju oddelkov slovenskega dopolnilnega pouka v evropskih državah, ustavljamo se pri pouku slovenskega jezika in kulture v Vojvodini, podrobneje pa vas seznanjamo tudi z dogajanjem v slovenski dopolnilni šoli na Švedskem. Predstavljamo pa tudi vsebino razpisa za pridobitev štipendij za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu v novem študijskem letu
Tokrat gremo na španski otok Tenerife, ki ga je prizadel najhujši požar na Kanarskih otokih v zadnjih desetletjih. Govorili smo s Polono Potočnik, ki opisuje, kako se je ogenj širil in kako so se gasilci z več otokov spopadli z njim. Poloni je bilo ob tem še toliko težje pri srcu, saj je – preden je zagorelo na Tenerifu, kjer si je ustvarila drugi dom - v začetku avgusta poplavilo njeno rodno Koroško. Preverili smo tudi utrip med Slovenci v Avstraliji, kjer so v pričakovanju začetka pomladi, ter se pozanimali, kako v Srbiji potekajo priprave na začetek dopolnilnega pouka slovenščine.
Nedavno dogajanje ob katastrofalnih poplavah v Sloveniji so z zaskrbljenostjo in vso pozornostjo spremljali tudi naši rojaki po svetu, v nekaterih slovenskih skupnostih so se odzvali tudi z zbiranjem pomoči za prizadete v vodni ujmi. Tako so sprožili akcijo zbiranja pomoči rojakom, prizadetim v poplavah tudi Slovenci na Finskem, o tem kako so jo organizirali, podrobneje v oddaji. Pomudili se bomo še pri poletni šoli slovenskega jezika za slovenske otroke iz tujine v Tolminu in učenju slovenščine v Berlinu, ustavljamo se tudi na Balkanu , v Tuzli ,kjer se slovenski rojaki pripravljajo na okroglo obletnico društva in začetek pouka, pozorno pa spremljajo tudi dogajanje, povezano z nedavnimi poplavami v Sloveniji, nekaj minut pa namenjamo tudi gostovanju slovenske vokalne skupine Plamen iz Kanade v Sloveniji.
V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu - portreti predstavljamo prof. dr. Boža Frajmana, Štajerca, ki ga je narava začela zanimati že zelo zgodaj. Danes je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za Botaniko Univerze v Innsbrucku. To tirolsko mesto kot Slovenec po svetu spoznava že trinajst let, a se redno vrača tudi na sončno stran Alp. Alp, ki so mu izredno pri srcu, tako kot Ljubljana, nam je povedal. Božo Frajman izjemno iskreno pripoveduje o izkušnjah v akademskem svetu, kroženju znanja, o povezovanju z in vračanju v rodno domovino, pa o življenju v Avstriji, potovanjih in s posebno iskrivim zanosom o svojem delu. Na pogovor ga je povabila Mojca Delač.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo publicista, učitelja in fotografa iz Argentine Oskarja Moleka. Rojen je bil v Buenos Airesu, njegovi starši so se že pred drugo svetovno vojno podali v južno Ameriko. Slovenstvo so ohranjali tudi v okviru družine, nekoliko je zamrl slovenski jezik, ki pa ga je gospod Molek obnovil med obiskom Slovenije v 80.tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj let študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takrat se je tudi začel seznanjati s fotografijo in si pridobivati znanje s fotografskega področja, ki ga je po vrnitvi v Argentino še nadgradil. Njegove fotografije so zaznamovane s kulturami in doživljanjem različnih dežel, ki jih je obiskal, tudi Slovenije, kamor se redno vrača.
V poletnem portretu tokrat predstavljamo Alyo Elouissi. Mlada pevka in igralka je odraščala v Ljubljani, pri 19-ih letih pa je odšla karierne izzive iskat v London. Tam so se ji odprla vrata v kar nekaj svetovno znanih filmov in serij. Zadnja leta živi v Moskvi, kjer je z odliko končala igralski študij in zdaj deluje v dveh tamkajšnjih gledališčih. Zelo dejavna je tudi na pevskem področju – najnovejšo pesem je premierno predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Je simpatična sogovornica, ki odkrito govori tudi o odraščanju v dvojezični družini in vsakoletnih potovanjih k sorodnikom v Alžirijo.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Magdaleno Novak, ki že skoraj 16 let zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v Berlinu. Zelo tesno je povezana tudi s slovensko skupnostjo v nemški prestolnici, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sama postala zdomka.
Osrednji del oddaje namenjamo utripu z izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki je minuli konec tedna potekalo v Vipavi. ustavljamo se tudi na 29. Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu in na Konferenci mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v Ljubljani.
Poletje je čas, ko se številni zdomci in izseljenci vsaj na kratko vrnejo domov, zato jim je v teh dneh namenjenih veliko prireditev. V državnem zboru so včeraj pripravili Vseslovensko srečanje, na katerem so kot vabljeni govorci nastopili svetovno priznana znanstvenica Marija Strojnik, projektni vodja Slovenske globalne poslovne povezave Štefan Bogdan Šalej ter predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser. V oddaji tudi o tem, kako je uspelo Slovencem v Luksemburgu prepričati letalskega prevoznika, da bo vzpostavil neposredno povezavo z Ljubljano. Slišali pa boste tudi o razpisu ministrstva za kulturo za ustvarjanje v več mestih po svetu, na katerega se lahko prijavijo tudi slovenski umetniki, ki bivajo v tujini.
Ustavili se bomo v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer bo pouk potekal še nekaj dni in se z dolgoletno učiteljico Magdaleno Novak pogovorili kako bodo zaključili letošnje šolsko leto in kaj ga je najbolj zaznamovalo. Učenju slovenskega jezika bo pozornost med drugim namenjena tudi v pogovoru z lektorico slovenščine v Bratislavi dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na Slovaškem biva že dve desetletji. Seznanili pa vas bomo tudi z vsebino in udeleženci osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki bo prihodnji konec tedna v Vipavi.
Tokrat govorimo o tem, kaj prebivalcem Gambije, kjer po vaseh ni ne elektrike ne vode, sonce pa zahaja okoli sedmih zvečer, pomeni postavitev uličnih svetilk. Slovenka, ki v Gambiji s slovenskimi donacijami in skupaj z drugimi slovenskimi prostovoljci postavlja solarne luči, pravi, da te domačinom prinašajo večjo varnost, pa tudi spodbujajo vaško gospodarstvo in razvoj. Slovenci v Švici se pripravljajo na Abrahama – vsakoletna prireditev Slovenski otroci vabijo namreč praznuje 50 let in jutrišnja izvedba bo še bolj slavnostna in množična kot običajno. V Sloveniji pa so v teku priprave na poletno dogajanje, namenjeno izseljencem in zdomcem – tudi otrokom.
V oddaji smo zabeležili utrinek s slikarske kolonije za slovenske izseljenske umetnike, ki je ta teden potekala na Mostu na Soči, gostili smo slovenskega rojaka s Švedske Lada Lomška, ki že skoraj 35 let živi v Goeteborgu in tam več let vodi tudi slovensko društvo France Prešeren, ustavili smo se pri Slovencih v Banja Luki, kjer so pripravili koncert slovenskih pevskih zborov in v Bruslju, kjer so Slovenci pripravili zgodnje poletno srečanje.
V tokratni oddaji se pred praznovanjem 30.obletnice delovanja slovenskega društva v Tuzli s sogovornico spominjamo začetkov društva in njegove vloge v času vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenci na Švedskem so se minuli konec tedna srečali na tradicionalnem druženju v Vadsteni - znova se jih je zbralo veliko. Predstavljamo pa tudi zgodbo raziskovalke doktorice Nives Hribernik, ki je v Ljubljani doštudirala farmacijo, zdaj pa deluje v Potsdamu v Nemčiji.
Tokrat gremo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska slovi po dolgoživosti, urejenosti in visoki tehnološki razvitosti, roboti niso nobena redkost. Kot pravi sogovornica, ki živi v Tokiu, je to izjemno čisto mesto, na ulicah se kljub gneči ne preriva nihče. Japonci imajo radi pravila in karaoke, vajeni so potrpežljivega čakanja v vrstah. V oddaji bomo pogledali tudi v Sarajevo, saj bo tamkajšnje slovensko društvo jutri praznovalo 30. obletnico obnovitve delovanja. Napovedujemo pa tudi likovni natečaj To je Slovenija.
Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.
Najprej se ustavljamo pri slovenski radijski oddaji, ki je skoraj pol stoletja v slovenskem jeziku razveseljevala in informirala slovenske rojake v Avstraliji, tik pred prvim majem pa je prenehala delovati. O tem, zakaj je ugasnila slovenska etnična oddaja na avstralskem radiu SBS in kakšni so bili odzivi v slovenski skupnosti se bomo pogovarjali z dolgoletno urednico slovenskega radijskega programa v Sydneyu Tanio Smrdel, bili smo tudi na mednarodni znanstveni konferenci o slovenskih migracijah in povezovanju izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je sredi tedna potekala v Ljubljani, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom na Češko, predsednik društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak nam predstavlja vrsto zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh.
Tokrat predstavljamo mlado Alyo Elouissi, ki se že od otroštva ukvarja z igralstvom in s petjem; letos bo nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Alya je pri 19.letih odšla v London, kjer je igrala v serijah in filmih, po koncu igralskega študija v Moskvi pa zdaj živi v ruski prestolnici. Pogovarjali smo se tudi s pevko, igralko in glasbeno pedagoginjo Nino Rotner, ki živi v Berlinu in nastopa na jazz festivalih. Jožica Nesič pa pripoveduje, kako je bilo v začetku 60. let začeti novo življenje v Severnem Porenju-Vestfaliji.
V oddaji predstavljamo zgodbo razvojnega psihologa slovenskih korenin iz Bonna dr. Mihaela Kavška, naš gost je tudi predsednik slovenskega društva Maribor v nemškem Hildnu in predsednik koordinacije slovenskih društev za Severno Porenje Vestfalijo Jože Pahič, ustavljamo se pri Slovencih na Irskem in vas seznanjamo z načrtovano dejavnostjo tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj več pa izveste tudi o tradicionalni prireditvi Cankarjevi dnevi v organizaciji slovenskega kulturnega društva Cankar v Sarajevu, ki bo v prihodnjih dneh zaznamovalo tudi 30 letnico ponovne oživitve delovanja društva.
Podajamo se na Češko , kjer je minuli konec tedna potekal dvodnevni dogodek, imenovan Slovenski dnevi, lektorica slovenskega jezika v Brnu Mateja Kosi pa nam bo dogajanje nekoliko podrobneje osvetlila in predstavila tudi delo lektorata slovenščine. O učenju slovenskega jezika v Severni Makedoniji pa smo se pogovarjali z dolgoletno učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Skopju Sonjo Dolžan. Predstavljamo pa tudi zgodbo Ptujčana Klasa Berliča Frasa, ki je pred sedmimi leti novi dom z družino našel v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija.
Neveljaven email naslov