Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Kitajska, Italija in ZDA se soočajo z epidemijo
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Najprej je trenirala gimnastiko, vendar je zaradi pretreniranosti prenehala. Potem je začela teči in ugotovila, da je v tem morda celo še boljša. Teku je dodala fizično izjemne naloge in postala svetovna prvakinja v tako imenovanem Spartatlonu. Vmes je opravila tri diplome in magisterij. Vse to je Rea Kolbl. Na začetku najinega pogovora sem najprej mislil, da je trenirala balet. Takoj me je popravila.
Anzej Lemut je Slovenec po svetu že skoraj dve desetletji. Skupaj z družino živi v mestu Suzhou na Kitajskem, kjer so 18 let nazaj odprli slovensko proizvodno podjetje. To je seveda v času hitre gospodarske rasti in ogromnega trga prineslo svojevrstne izzive, pa tudi tveganja, priložnosti in številne zgodbe. V zadnjih tednih pa je tudi življenje v teh »kitajskih Benetkah«, kot pravijo temu večmilijonskemu mestu, potekalo drugače, in sicer zaradi strogih ukrepov ob izbruhu koronavirusa, o katerem je poročal ves svet. Seveda vse to odpira najprej zdravstvena vprašanja, izjemno povezano pa je z vsemi segmenti družbenega življenja in seveda tudi z gospodarstvom. O tem se je z Anzejem Lemutom pogovarjala Mojca Delač.
V mestu Suzhou se bo kmalu začelo prebujati novo jutro. V sosednji Italiji v zadnjih dnevih poročajo o vse več primerih novega koronavirusa. Kar nekaj mest, predvsem na severu, v Lombardiji in v Benečiji je v karanteni. Mi gremo v Benetke, kjer že več kot dve desetletji na otoku Lido v beneški laguni živi gospa Monica Robinig. Tja jo je poklicala Mojca Delač.
Še nekaj kratkih novic:
Na pustno nedeljo so v Slovenskem domu gostili prvega v sklopu dogodkov, za katere upajo, da bodo po novem stalnica za vse Slovence, živeče v Veliki Britaniji. Na pustno nedeljo so ustvarili “Pustovanje po slovensko”, zato so obiskovalce prosili, naj se dogodka udeležijo našemljeni. Skupaj z otroki so pekli in okraševali pustne krofe ter skozi igro in pesmi spoznavali pustne običaje.
4. marca bo v avditoriju Narodne galerije v Ljubljani predpremiera dokumentarnega filma Beograd – vinjete Slovencev. Film je nastal z željo predstaviti slovenske spomine, ki so se odtisnili v naši nekdanji prestolnici Beogradu, kjer smo Slovenci pustili viden pečat, zlasti v kulturi in v umetnosti, so zapisali v sporočilu Dokumentarnega programa Televizije Slovenija.
Osrednjo prireditev za Slovence doma in po svetu Dobrodošli doma, organizira Svetovni slovenski kongres pod glavnim pokroviteljstvom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v sodelovanju z Rafaelovo družbo, Društvom Slovenija v svetu in Slovensko izseljensko matico. Glavni dogodek bo v soboto, 4. julija 2020, v Ribnici.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Kitajska, Italija in ZDA se soočajo z epidemijo
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Najprej je trenirala gimnastiko, vendar je zaradi pretreniranosti prenehala. Potem je začela teči in ugotovila, da je v tem morda celo še boljša. Teku je dodala fizično izjemne naloge in postala svetovna prvakinja v tako imenovanem Spartatlonu. Vmes je opravila tri diplome in magisterij. Vse to je Rea Kolbl. Na začetku najinega pogovora sem najprej mislil, da je trenirala balet. Takoj me je popravila.
Anzej Lemut je Slovenec po svetu že skoraj dve desetletji. Skupaj z družino živi v mestu Suzhou na Kitajskem, kjer so 18 let nazaj odprli slovensko proizvodno podjetje. To je seveda v času hitre gospodarske rasti in ogromnega trga prineslo svojevrstne izzive, pa tudi tveganja, priložnosti in številne zgodbe. V zadnjih tednih pa je tudi življenje v teh »kitajskih Benetkah«, kot pravijo temu večmilijonskemu mestu, potekalo drugače, in sicer zaradi strogih ukrepov ob izbruhu koronavirusa, o katerem je poročal ves svet. Seveda vse to odpira najprej zdravstvena vprašanja, izjemno povezano pa je z vsemi segmenti družbenega življenja in seveda tudi z gospodarstvom. O tem se je z Anzejem Lemutom pogovarjala Mojca Delač.
V mestu Suzhou se bo kmalu začelo prebujati novo jutro. V sosednji Italiji v zadnjih dnevih poročajo o vse več primerih novega koronavirusa. Kar nekaj mest, predvsem na severu, v Lombardiji in v Benečiji je v karanteni. Mi gremo v Benetke, kjer že več kot dve desetletji na otoku Lido v beneški laguni živi gospa Monica Robinig. Tja jo je poklicala Mojca Delač.
Še nekaj kratkih novic:
Na pustno nedeljo so v Slovenskem domu gostili prvega v sklopu dogodkov, za katere upajo, da bodo po novem stalnica za vse Slovence, živeče v Veliki Britaniji. Na pustno nedeljo so ustvarili “Pustovanje po slovensko”, zato so obiskovalce prosili, naj se dogodka udeležijo našemljeni. Skupaj z otroki so pekli in okraševali pustne krofe ter skozi igro in pesmi spoznavali pustne običaje.
4. marca bo v avditoriju Narodne galerije v Ljubljani predpremiera dokumentarnega filma Beograd – vinjete Slovencev. Film je nastal z željo predstaviti slovenske spomine, ki so se odtisnili v naši nekdanji prestolnici Beogradu, kjer smo Slovenci pustili viden pečat, zlasti v kulturi in v umetnosti, so zapisali v sporočilu Dokumentarnega programa Televizije Slovenija.
Osrednjo prireditev za Slovence doma in po svetu Dobrodošli doma, organizira Svetovni slovenski kongres pod glavnim pokroviteljstvom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v sodelovanju z Rafaelovo družbo, Društvom Slovenija v svetu in Slovensko izseljensko matico. Glavni dogodek bo v soboto, 4. julija 2020, v Ribnici.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov