Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Kitajska, Italija in ZDA se soočajo z epidemijo
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Najprej je trenirala gimnastiko, vendar je zaradi pretreniranosti prenehala. Potem je začela teči in ugotovila, da je v tem morda celo še boljša. Teku je dodala fizično izjemne naloge in postala svetovna prvakinja v tako imenovanem Spartatlonu. Vmes je opravila tri diplome in magisterij. Vse to je Rea Kolbl. Na začetku najinega pogovora sem najprej mislil, da je trenirala balet. Takoj me je popravila.
Anzej Lemut je Slovenec po svetu že skoraj dve desetletji. Skupaj z družino živi v mestu Suzhou na Kitajskem, kjer so 18 let nazaj odprli slovensko proizvodno podjetje. To je seveda v času hitre gospodarske rasti in ogromnega trga prineslo svojevrstne izzive, pa tudi tveganja, priložnosti in številne zgodbe. V zadnjih tednih pa je tudi življenje v teh »kitajskih Benetkah«, kot pravijo temu večmilijonskemu mestu, potekalo drugače, in sicer zaradi strogih ukrepov ob izbruhu koronavirusa, o katerem je poročal ves svet. Seveda vse to odpira najprej zdravstvena vprašanja, izjemno povezano pa je z vsemi segmenti družbenega življenja in seveda tudi z gospodarstvom. O tem se je z Anzejem Lemutom pogovarjala Mojca Delač.
V mestu Suzhou se bo kmalu začelo prebujati novo jutro. V sosednji Italiji v zadnjih dnevih poročajo o vse več primerih novega koronavirusa. Kar nekaj mest, predvsem na severu, v Lombardiji in v Benečiji je v karanteni. Mi gremo v Benetke, kjer že več kot dve desetletji na otoku Lido v beneški laguni živi gospa Monica Robinig. Tja jo je poklicala Mojca Delač.
Še nekaj kratkih novic:
Na pustno nedeljo so v Slovenskem domu gostili prvega v sklopu dogodkov, za katere upajo, da bodo po novem stalnica za vse Slovence, živeče v Veliki Britaniji. Na pustno nedeljo so ustvarili “Pustovanje po slovensko”, zato so obiskovalce prosili, naj se dogodka udeležijo našemljeni. Skupaj z otroki so pekli in okraševali pustne krofe ter skozi igro in pesmi spoznavali pustne običaje.
4. marca bo v avditoriju Narodne galerije v Ljubljani predpremiera dokumentarnega filma Beograd – vinjete Slovencev. Film je nastal z željo predstaviti slovenske spomine, ki so se odtisnili v naši nekdanji prestolnici Beogradu, kjer smo Slovenci pustili viden pečat, zlasti v kulturi in v umetnosti, so zapisali v sporočilu Dokumentarnega programa Televizije Slovenija.
Osrednjo prireditev za Slovence doma in po svetu Dobrodošli doma, organizira Svetovni slovenski kongres pod glavnim pokroviteljstvom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v sodelovanju z Rafaelovo družbo, Društvom Slovenija v svetu in Slovensko izseljensko matico. Glavni dogodek bo v soboto, 4. julija 2020, v Ribnici.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Kitajska, Italija in ZDA se soočajo z epidemijo
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Najprej je trenirala gimnastiko, vendar je zaradi pretreniranosti prenehala. Potem je začela teči in ugotovila, da je v tem morda celo še boljša. Teku je dodala fizično izjemne naloge in postala svetovna prvakinja v tako imenovanem Spartatlonu. Vmes je opravila tri diplome in magisterij. Vse to je Rea Kolbl. Na začetku najinega pogovora sem najprej mislil, da je trenirala balet. Takoj me je popravila.
Anzej Lemut je Slovenec po svetu že skoraj dve desetletji. Skupaj z družino živi v mestu Suzhou na Kitajskem, kjer so 18 let nazaj odprli slovensko proizvodno podjetje. To je seveda v času hitre gospodarske rasti in ogromnega trga prineslo svojevrstne izzive, pa tudi tveganja, priložnosti in številne zgodbe. V zadnjih tednih pa je tudi življenje v teh »kitajskih Benetkah«, kot pravijo temu večmilijonskemu mestu, potekalo drugače, in sicer zaradi strogih ukrepov ob izbruhu koronavirusa, o katerem je poročal ves svet. Seveda vse to odpira najprej zdravstvena vprašanja, izjemno povezano pa je z vsemi segmenti družbenega življenja in seveda tudi z gospodarstvom. O tem se je z Anzejem Lemutom pogovarjala Mojca Delač.
V mestu Suzhou se bo kmalu začelo prebujati novo jutro. V sosednji Italiji v zadnjih dnevih poročajo o vse več primerih novega koronavirusa. Kar nekaj mest, predvsem na severu, v Lombardiji in v Benečiji je v karanteni. Mi gremo v Benetke, kjer že več kot dve desetletji na otoku Lido v beneški laguni živi gospa Monica Robinig. Tja jo je poklicala Mojca Delač.
Še nekaj kratkih novic:
Na pustno nedeljo so v Slovenskem domu gostili prvega v sklopu dogodkov, za katere upajo, da bodo po novem stalnica za vse Slovence, živeče v Veliki Britaniji. Na pustno nedeljo so ustvarili “Pustovanje po slovensko”, zato so obiskovalce prosili, naj se dogodka udeležijo našemljeni. Skupaj z otroki so pekli in okraševali pustne krofe ter skozi igro in pesmi spoznavali pustne običaje.
4. marca bo v avditoriju Narodne galerije v Ljubljani predpremiera dokumentarnega filma Beograd – vinjete Slovencev. Film je nastal z željo predstaviti slovenske spomine, ki so se odtisnili v naši nekdanji prestolnici Beogradu, kjer smo Slovenci pustili viden pečat, zlasti v kulturi in v umetnosti, so zapisali v sporočilu Dokumentarnega programa Televizije Slovenija.
Osrednjo prireditev za Slovence doma in po svetu Dobrodošli doma, organizira Svetovni slovenski kongres pod glavnim pokroviteljstvom Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v sodelovanju z Rafaelovo družbo, Društvom Slovenija v svetu in Slovensko izseljensko matico. Glavni dogodek bo v soboto, 4. julija 2020, v Ribnici.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov