Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Posledice epidemije čutijo tudi prireditelji tradicionalnih srečanj izseljenih Slovencev
Meje držav, ki jih je prizadela epidemija koronavirusa, se počasi odpirajo. Prej ali slej je z mejami vedno tako – še nobena ni nikoli dokončno ločila ljudi med seboj, pa naj gre za meje na zemljevidu ali v glavi. Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Zaradi razmer, ki jih je povzročila pandemija novega koronavirusa so bile odpovedane številne prireditve in srečanja. Čez dober mesec dni bi morala potekati tudi osrednja prireditev Slovencev po svetu v domovini, Dobrodošli doma, ki pa je letos ne bo. Organizacija te prireditve, ki naj bi bila v Ribnici, je bila tokrat zaupana Svetovnemu slovenskemu kongresu ob sodelovanju s še tremi civilnimi združenji. Glavna tajnica Svetovnega slovenskega kongresa Sonja Avguštin je v pogovoru z Lili Brunec razložila, ali je srečanje Dobrodošli doma le prestavljeno ali letos dokončno odpade. Pojasnila pa je tudi, kakšna je usoda nekaterih drugih poletnih prireditev v njihovi organizaciji.
Poleti svoja vrata odpirata tudi Poletna šola slovenskega jezika in Mladinska poletna šola. Glede na okoliščine bo tudi letošnja, že 39. Poletna šola slovenščine, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, potekala nekoliko drugače. A odpadla ne bo, je v pogovoru z Lili Brunec pojasnila vodja programa na Centru za slovenščino Jana Kette Matičič.
Sebastjan Brezovec ni poznal niti besede finskega jezika, ko se je preselil v deželo tisočerih jezer. Zdaj, po 17 letih življenja tam Finščino govori že precej bolje, še zmerom pa ne tekoče. O dogajanju na Finskem v času epidemije koronavirusa nismo slišali ali brali veliko, zato sem Sebastjana Brezovca, zaposlenega kot odgovornega za zadovoljstvo strank v podjetju za telekomunikacije poklical in vprašal, kako je potekala epidemija na samem severu Evrope.
Mia Bošnjak je Izolanka, ki že deset leti živi na otoku Holbox (izg. Hólboš), kjer sta z možem Davidejem odprla svoj hostel. V njem sprejemata popotnike z vsega sveta. V teh dneh pa je v njem le nekaj osebja in tisti turisti, ki so tam obstali zaradi koronavirusnih ukrepov. Otok, ki sicer ponuja kilometrske peščene plaže, čudovito naravo in tudi možnost plavanja z morskimi psi kitovci, je namreč zdaj skorajda odrezan in življenje na njem je obstalo. Z Mio Bošnjak se je pogovarjal Andrej Šavko.
Še nekaj kratkih novic:
Poslovil se je povratnik iz Avstralije, pisatelj, pesnik in prevajalec Bert Pribac. V Avstraliji je delal kot bibliotekar. Izdal je vrsto zbirk poezije, pesmi je objavljal tudi v slovenskih revijah in časopisih v Avstraliji. Napisal je tudi več kot 50 strokovnih razprav in predavanj o bibliotekarski stroki ter več esejev o zdomski književnosti.
Združenje Slovenska izseljenska matica objavlja likovni natečaj za mlade z naslovom Toplina v objemu doma pod mentorstvom Lee Kralj. Natečaj poteka do 15. junija. Več informacij najdete na spletni strani Slovenskem izseljenske matice.
Slovenska izseljenska matica vsako leto organizira likovno kolonijo za umetnice in umetnike slovenskega rodu, ki živijo in ustvarjajo izven Slovenije. Zaradi epidemije s korona virusom se letos ne bodo srečali, vendar si vseeno želijo, da bi umetniki ustvarjali na daljavo na isto temo. Zato vabijo vse, da se odzovejo na njihov natečaj, ki ga objavljajo na njihovi spletni strani in skupaj ustvarijo, kot so zapisali, morda največjo spletno razstavo slovenskih umetnikov z vseh celin sveta.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Posledice epidemije čutijo tudi prireditelji tradicionalnih srečanj izseljenih Slovencev
Meje držav, ki jih je prizadela epidemija koronavirusa, se počasi odpirajo. Prej ali slej je z mejami vedno tako – še nobena ni nikoli dokončno ločila ljudi med seboj, pa naj gre za meje na zemljevidu ali v glavi. Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Zaradi razmer, ki jih je povzročila pandemija novega koronavirusa so bile odpovedane številne prireditve in srečanja. Čez dober mesec dni bi morala potekati tudi osrednja prireditev Slovencev po svetu v domovini, Dobrodošli doma, ki pa je letos ne bo. Organizacija te prireditve, ki naj bi bila v Ribnici, je bila tokrat zaupana Svetovnemu slovenskemu kongresu ob sodelovanju s še tremi civilnimi združenji. Glavna tajnica Svetovnega slovenskega kongresa Sonja Avguštin je v pogovoru z Lili Brunec razložila, ali je srečanje Dobrodošli doma le prestavljeno ali letos dokončno odpade. Pojasnila pa je tudi, kakšna je usoda nekaterih drugih poletnih prireditev v njihovi organizaciji.
Poleti svoja vrata odpirata tudi Poletna šola slovenskega jezika in Mladinska poletna šola. Glede na okoliščine bo tudi letošnja, že 39. Poletna šola slovenščine, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, potekala nekoliko drugače. A odpadla ne bo, je v pogovoru z Lili Brunec pojasnila vodja programa na Centru za slovenščino Jana Kette Matičič.
Sebastjan Brezovec ni poznal niti besede finskega jezika, ko se je preselil v deželo tisočerih jezer. Zdaj, po 17 letih življenja tam Finščino govori že precej bolje, še zmerom pa ne tekoče. O dogajanju na Finskem v času epidemije koronavirusa nismo slišali ali brali veliko, zato sem Sebastjana Brezovca, zaposlenega kot odgovornega za zadovoljstvo strank v podjetju za telekomunikacije poklical in vprašal, kako je potekala epidemija na samem severu Evrope.
Mia Bošnjak je Izolanka, ki že deset leti živi na otoku Holbox (izg. Hólboš), kjer sta z možem Davidejem odprla svoj hostel. V njem sprejemata popotnike z vsega sveta. V teh dneh pa je v njem le nekaj osebja in tisti turisti, ki so tam obstali zaradi koronavirusnih ukrepov. Otok, ki sicer ponuja kilometrske peščene plaže, čudovito naravo in tudi možnost plavanja z morskimi psi kitovci, je namreč zdaj skorajda odrezan in življenje na njem je obstalo. Z Mio Bošnjak se je pogovarjal Andrej Šavko.
Še nekaj kratkih novic:
Poslovil se je povratnik iz Avstralije, pisatelj, pesnik in prevajalec Bert Pribac. V Avstraliji je delal kot bibliotekar. Izdal je vrsto zbirk poezije, pesmi je objavljal tudi v slovenskih revijah in časopisih v Avstraliji. Napisal je tudi več kot 50 strokovnih razprav in predavanj o bibliotekarski stroki ter več esejev o zdomski književnosti.
Združenje Slovenska izseljenska matica objavlja likovni natečaj za mlade z naslovom Toplina v objemu doma pod mentorstvom Lee Kralj. Natečaj poteka do 15. junija. Več informacij najdete na spletni strani Slovenskem izseljenske matice.
Slovenska izseljenska matica vsako leto organizira likovno kolonijo za umetnice in umetnike slovenskega rodu, ki živijo in ustvarjajo izven Slovenije. Zaradi epidemije s korona virusom se letos ne bodo srečali, vendar si vseeno želijo, da bi umetniki ustvarjali na daljavo na isto temo. Zato vabijo vse, da se odzovejo na njihov natečaj, ki ga objavljajo na njihovi spletni strani in skupaj ustvarijo, kot so zapisali, morda največjo spletno razstavo slovenskih umetnikov z vseh celin sveta.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov