Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Posledice epidemije čutijo tudi prireditelji tradicionalnih srečanj izseljenih Slovencev
Meje držav, ki jih je prizadela epidemija koronavirusa, se počasi odpirajo. Prej ali slej je z mejami vedno tako – še nobena ni nikoli dokončno ločila ljudi med seboj, pa naj gre za meje na zemljevidu ali v glavi. Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Zaradi razmer, ki jih je povzročila pandemija novega koronavirusa so bile odpovedane številne prireditve in srečanja. Čez dober mesec dni bi morala potekati tudi osrednja prireditev Slovencev po svetu v domovini, Dobrodošli doma, ki pa je letos ne bo. Organizacija te prireditve, ki naj bi bila v Ribnici, je bila tokrat zaupana Svetovnemu slovenskemu kongresu ob sodelovanju s še tremi civilnimi združenji. Glavna tajnica Svetovnega slovenskega kongresa Sonja Avguštin je v pogovoru z Lili Brunec razložila, ali je srečanje Dobrodošli doma le prestavljeno ali letos dokončno odpade. Pojasnila pa je tudi, kakšna je usoda nekaterih drugih poletnih prireditev v njihovi organizaciji.
Poleti svoja vrata odpirata tudi Poletna šola slovenskega jezika in Mladinska poletna šola. Glede na okoliščine bo tudi letošnja, že 39. Poletna šola slovenščine, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, potekala nekoliko drugače. A odpadla ne bo, je v pogovoru z Lili Brunec pojasnila vodja programa na Centru za slovenščino Jana Kette Matičič.
Sebastjan Brezovec ni poznal niti besede finskega jezika, ko se je preselil v deželo tisočerih jezer. Zdaj, po 17 letih življenja tam Finščino govori že precej bolje, še zmerom pa ne tekoče. O dogajanju na Finskem v času epidemije koronavirusa nismo slišali ali brali veliko, zato sem Sebastjana Brezovca, zaposlenega kot odgovornega za zadovoljstvo strank v podjetju za telekomunikacije poklical in vprašal, kako je potekala epidemija na samem severu Evrope.
Mia Bošnjak je Izolanka, ki že deset leti živi na otoku Holbox (izg. Hólboš), kjer sta z možem Davidejem odprla svoj hostel. V njem sprejemata popotnike z vsega sveta. V teh dneh pa je v njem le nekaj osebja in tisti turisti, ki so tam obstali zaradi koronavirusnih ukrepov. Otok, ki sicer ponuja kilometrske peščene plaže, čudovito naravo in tudi možnost plavanja z morskimi psi kitovci, je namreč zdaj skorajda odrezan in življenje na njem je obstalo. Z Mio Bošnjak se je pogovarjal Andrej Šavko.
Še nekaj kratkih novic:
Poslovil se je povratnik iz Avstralije, pisatelj, pesnik in prevajalec Bert Pribac. V Avstraliji je delal kot bibliotekar. Izdal je vrsto zbirk poezije, pesmi je objavljal tudi v slovenskih revijah in časopisih v Avstraliji. Napisal je tudi več kot 50 strokovnih razprav in predavanj o bibliotekarski stroki ter več esejev o zdomski književnosti.
Združenje Slovenska izseljenska matica objavlja likovni natečaj za mlade z naslovom Toplina v objemu doma pod mentorstvom Lee Kralj. Natečaj poteka do 15. junija. Več informacij najdete na spletni strani Slovenskem izseljenske matice.
Slovenska izseljenska matica vsako leto organizira likovno kolonijo za umetnice in umetnike slovenskega rodu, ki živijo in ustvarjajo izven Slovenije. Zaradi epidemije s korona virusom se letos ne bodo srečali, vendar si vseeno želijo, da bi umetniki ustvarjali na daljavo na isto temo. Zato vabijo vse, da se odzovejo na njihov natečaj, ki ga objavljajo na njihovi spletni strani in skupaj ustvarijo, kot so zapisali, morda največjo spletno razstavo slovenskih umetnikov z vseh celin sveta.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Posledice epidemije čutijo tudi prireditelji tradicionalnih srečanj izseljenih Slovencev
Meje držav, ki jih je prizadela epidemija koronavirusa, se počasi odpirajo. Prej ali slej je z mejami vedno tako – še nobena ni nikoli dokončno ločila ljudi med seboj, pa naj gre za meje na zemljevidu ali v glavi. Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Zaradi razmer, ki jih je povzročila pandemija novega koronavirusa so bile odpovedane številne prireditve in srečanja. Čez dober mesec dni bi morala potekati tudi osrednja prireditev Slovencev po svetu v domovini, Dobrodošli doma, ki pa je letos ne bo. Organizacija te prireditve, ki naj bi bila v Ribnici, je bila tokrat zaupana Svetovnemu slovenskemu kongresu ob sodelovanju s še tremi civilnimi združenji. Glavna tajnica Svetovnega slovenskega kongresa Sonja Avguštin je v pogovoru z Lili Brunec razložila, ali je srečanje Dobrodošli doma le prestavljeno ali letos dokončno odpade. Pojasnila pa je tudi, kakšna je usoda nekaterih drugih poletnih prireditev v njihovi organizaciji.
Poleti svoja vrata odpirata tudi Poletna šola slovenskega jezika in Mladinska poletna šola. Glede na okoliščine bo tudi letošnja, že 39. Poletna šola slovenščine, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, potekala nekoliko drugače. A odpadla ne bo, je v pogovoru z Lili Brunec pojasnila vodja programa na Centru za slovenščino Jana Kette Matičič.
Sebastjan Brezovec ni poznal niti besede finskega jezika, ko se je preselil v deželo tisočerih jezer. Zdaj, po 17 letih življenja tam Finščino govori že precej bolje, še zmerom pa ne tekoče. O dogajanju na Finskem v času epidemije koronavirusa nismo slišali ali brali veliko, zato sem Sebastjana Brezovca, zaposlenega kot odgovornega za zadovoljstvo strank v podjetju za telekomunikacije poklical in vprašal, kako je potekala epidemija na samem severu Evrope.
Mia Bošnjak je Izolanka, ki že deset leti živi na otoku Holbox (izg. Hólboš), kjer sta z možem Davidejem odprla svoj hostel. V njem sprejemata popotnike z vsega sveta. V teh dneh pa je v njem le nekaj osebja in tisti turisti, ki so tam obstali zaradi koronavirusnih ukrepov. Otok, ki sicer ponuja kilometrske peščene plaže, čudovito naravo in tudi možnost plavanja z morskimi psi kitovci, je namreč zdaj skorajda odrezan in življenje na njem je obstalo. Z Mio Bošnjak se je pogovarjal Andrej Šavko.
Še nekaj kratkih novic:
Poslovil se je povratnik iz Avstralije, pisatelj, pesnik in prevajalec Bert Pribac. V Avstraliji je delal kot bibliotekar. Izdal je vrsto zbirk poezije, pesmi je objavljal tudi v slovenskih revijah in časopisih v Avstraliji. Napisal je tudi več kot 50 strokovnih razprav in predavanj o bibliotekarski stroki ter več esejev o zdomski književnosti.
Združenje Slovenska izseljenska matica objavlja likovni natečaj za mlade z naslovom Toplina v objemu doma pod mentorstvom Lee Kralj. Natečaj poteka do 15. junija. Več informacij najdete na spletni strani Slovenskem izseljenske matice.
Slovenska izseljenska matica vsako leto organizira likovno kolonijo za umetnice in umetnike slovenskega rodu, ki živijo in ustvarjajo izven Slovenije. Zaradi epidemije s korona virusom se letos ne bodo srečali, vendar si vseeno želijo, da bi umetniki ustvarjali na daljavo na isto temo. Zato vabijo vse, da se odzovejo na njihov natečaj, ki ga objavljajo na njihovi spletni strani in skupaj ustvarijo, kot so zapisali, morda največjo spletno razstavo slovenskih umetnikov z vseh celin sveta.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov