Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ženski je bila nadeta dediščina Eve, torej greha in je bila tako že v osnovi vpeta v simbolno triado: ples - ženska - hudič.
Ste kdaj pomislili zakaj je na plesišču skoraj vedno gneča? Naivno vprašanje je sprožilo kompleksen razmislek in razpravo v obsežni disertaciji dr. Tomaža Simetingerja. »Ples kot pojav, sam po sebi v času in prostoru ne pušča nobenih sledi, saj, kot pravi Helene Thomas (2003) izginja v točki svojega nastanka,« je ena od začetnih Simetingerjevih misli, ki v nadaljevanju sproži historično-antropološko analizo plesne kulture na primeru južne Koroške in osvetli vlogo antičnih besedil cerkvenih očetov ter zgodovinska dejstva o vprašanju moralno-teološkega odnosa Rimskokatoliške cerkve do plesa. Dalje osvetli vlogo plesišč kot točko združevanja ljudi in se osredotoči na vprašanje nadzora, pravnega urejanja ter vzpostavitve nekaterih modnih smernic na področju plesa, ki so (s pojavom tanga na primer) že mnogo pred pojavom globalizacije zabrisale meje med lokalnim in globalnim. Disertacija prinaša natančen in kritičen pogled na historično sosledje raziskav plesne kulture v Evropi in pri nas, predvsem na danes le še v obrisih poznan Prvi rej Ziljske doline ter z natančno analizo svetopisemskega odnosa do plesa privede do kompleksnih, a logičnih povezav med antičnim kultom Dioniza, pa svetopisemskimi besedili, ki opisujejo ples Salome pred kraljem Herodom ter pojav Pehtre babe v slovstveni folklori. Kot trdi dr. Simetinger, je gneča na plesišču skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina Eve, greha in so jo tako vpeli v simbolno triado ples – ženska – hudič.
O le na videz preprosti in vsakdanji gneči na plesišču ter njenih daljnosežnih vzvodih in posledicah bo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi spregovoril dr. Tomaž Simetinger. Njegove misli bodo ilustrirane z glasbenimi okruški, ki se skozi čas stalno preobražajo.
352 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Ženski je bila nadeta dediščina Eve, torej greha in je bila tako že v osnovi vpeta v simbolno triado: ples - ženska - hudič.
Ste kdaj pomislili zakaj je na plesišču skoraj vedno gneča? Naivno vprašanje je sprožilo kompleksen razmislek in razpravo v obsežni disertaciji dr. Tomaža Simetingerja. »Ples kot pojav, sam po sebi v času in prostoru ne pušča nobenih sledi, saj, kot pravi Helene Thomas (2003) izginja v točki svojega nastanka,« je ena od začetnih Simetingerjevih misli, ki v nadaljevanju sproži historično-antropološko analizo plesne kulture na primeru južne Koroške in osvetli vlogo antičnih besedil cerkvenih očetov ter zgodovinska dejstva o vprašanju moralno-teološkega odnosa Rimskokatoliške cerkve do plesa. Dalje osvetli vlogo plesišč kot točko združevanja ljudi in se osredotoči na vprašanje nadzora, pravnega urejanja ter vzpostavitve nekaterih modnih smernic na področju plesa, ki so (s pojavom tanga na primer) že mnogo pred pojavom globalizacije zabrisale meje med lokalnim in globalnim. Disertacija prinaša natančen in kritičen pogled na historično sosledje raziskav plesne kulture v Evropi in pri nas, predvsem na danes le še v obrisih poznan Prvi rej Ziljske doline ter z natančno analizo svetopisemskega odnosa do plesa privede do kompleksnih, a logičnih povezav med antičnim kultom Dioniza, pa svetopisemskimi besedili, ki opisujejo ples Salome pred kraljem Herodom ter pojav Pehtre babe v slovstveni folklori. Kot trdi dr. Simetinger, je gneča na plesišču skozi vso zgodovino zaposlovala teološke mislece in pridigarje, saj je ples med drugim medij zbliževanja teles, pri čemer je bila ženski nadeta dediščina Eve, greha in so jo tako vpeli v simbolno triado ples – ženska – hudič.
O le na videz preprosti in vsakdanji gneči na plesišču ter njenih daljnosežnih vzvodih in posledicah bo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi spregovoril dr. Tomaž Simetinger. Njegove misli bodo ilustrirane z glasbenimi okruški, ki se skozi čas stalno preobražajo.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom prirejamo večer z naslovom Velika panonska muzika. Odvijal se bo v dvorani Kulturnega doma v Beltincih z neposrednim prenosom na Prvem programu, na Radiu Maribor in video prenosom tu – na spletni strani in tudi na naši Facebook strani. Beseda in pesem bosta stopali po močvirju, odstirali meglice, valovili z žitnimi polji, se potapljali v mehkobo in strast panonskih sozvočij ter razkrivali živopisnost prekmurskega zgodovinskega spomina. Ta seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina ter odzvanja tako v literaturi kot v glasbi, ki jo s seboj v svet nosijo številni prekmurski umetniki. Zgodovinski spomin seže daleč nazaj v sporočilnost pozvačina, ki bo s svojim gučem pomenljivo povabil na gostijo. Glasba, ki meja ne pozna, pa se bo razvila iz strasti značilnih in še danes cenjenih prekmurskih godčevskih viž – od šamarjanke do čardaša – s cimbalami, violinami, klarineti in bajsom (Marko banda), izrazila trpkost notranje bolečine (Maruša Mujdrica in Andi Sobočan), dokazala moč za premagovanje domotožja na izseljeniškem delu v tujini (Zakonca Donko), prepričala s prenosom izročila od očeta na sina (Vlado in Milan Kreslin), pripovedovala zgodbe v edinstvenem prekmurskem dvoglasju (Irmice), oživila kontemplacijo pozabljenih protestantskih mrtvečih pesmi v stari prekmurščini (Pevci evangeličanske cerkve iz Križevcev), dokazala aktualnost ljudskih zgodb in ljudskega melosa v etno izvedbah (Êdna, Ethnotrip), enovitost različnega pa udejanjila s tradicijo klezmerja (Romska glasbena zasedba Romano Glauso). Usode življenj svojih protagonistov pa bodo iz najvidnejših romanov in sag odstirali prekmurski mojstri umetniške besede. Drugačno, svojeglavo, drzno in neuklonljivo ljubezen bo orisal Feri Lainšček. O trmastih, svojeglavih in muhastih ljudeh bo pripovedoval Vlado Žabot. Štefan Kardoš bo izrazil epilog groteske varanja iz Rizling polke. Dušan Šarotar pa se bo dotaknil posameznika v mestu-varašu v drugi svetovni vojni.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Iztekel se je letošnji teden ljubiteljske kulture. Dogodkov je bilo toliko, da se res ni bilo mogoče vsega udeležiti. Zato smo na Prvem programu Radia Slovenija poskrbeli za snemanja – med drugim tudi 71. letne produkcije najvidnejšega folklornega ansambla v državi Akademske folklorne skupine France Marolt z naslovom Radosti in trpkosti pot, ki se je odvila na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma, v nedeljo 19. maja 2019. Več kot 70 plesalcev, glasbenikov in pevcev je sodelovalo v glasbeno plesni predstavi, ki se je tokrat dotikala zgodovinsko razsežne tematike stika dela in plesa. Koreografije, ki so se razvijale iz osnov historičnih plesnih in pesemskih praks, se osredinile na pot, prepletena tako z radostjo, kot s trpkostjo naporov, pot, ki je odstrla gibanja ob delu na kmetih in gibanja v tovarnah, kjer so kovali železo, zvijali cigarete, opravljali delo pisarjev ali pa lovili žabe. Posnetek glasbeno-plesne predstave Radosti in trpkosti pot bomo predvajali v dveh zaporednih oddajah: 28. 5. in 4. 6. 2019. Odrsko dogajanje pa bo z besedo orisal avtor plesne predstave dr. Tomaž Simetinger.
Petčlanska zasedba izkušenih mladih glasbenikov Noreia v svet pošilja novi zvočni album z naslovom Viže. Ana Novak, Anej Ivanuša, Gašper Šinkovec, Stanči Škarja in Robert Bone že več let izvajajo glasbo različnih tradicij, predvsem irsko, škotsko, bretonsko in galicijsko ljudsko. Zdaj jih je na poseben način vznemirilo lastno izročilo. Prepričani so, da si je ljudska glasba različnih kultur v resnici zelo podobna. V tem duhu je nastal novi zvočni album Viže, ki te dni pride na svetlo; prinaša nam dvanajst ljudskih pesemskih in plesnih napevov iz vseh slovenskih pokrajin, občuteno prepletenih z glasbeno tradicijo drugih kultur in obarvanih z značilnim izrazom skupine. Pri tem glasbeniki ne snujejo na pamet, temveč iz poznavanja različnih evropskih tradicij na eni strani in stika z ljudskimi muziki na drugi. Svojevrstni in enkratni glasbeni preplet, ki ga prinaša novi zvočni album Viže glasbene skupine Noreia, bodo predstavili člani te zasedbe v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Folklorna skupina Tineta Rožanca je ena največjih in najstarejših folklornih skupin v državi. Ustanovljena je bila leta 1949 pod pokroviteljstvom Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tineta Rožanca v Ljubljani in še danes deluje ob podpori Slovenskih železnic. Skupina letos praznuje 70-letnico delovanja. Združuje več kot sto članov. Kot piše na njeni spletni strani: “… najmlajši šteje tri leta, najstarejši pa v skupini pleše že več desetletij.” Različne generacije plesalcev so organizirane v otroško, člansko in veteransko skupino. Obletnico so počastili z glasbeno-plesno predstavo z naslovom “Sem.” v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predstava, ki je nastala pod umetniškim vodstvom Anje Cizerl, glasbenim vodstvom Klemna Bojanoviča in v režiji Jana Bilodjeriča, se osredotoča na vprašanja bivanja, minljivosti in iskanja večnosti. Na odru so plesale tri različne generacije plesalcev: najmlajši, to je otroška skupina, mladi in člani srednjih let ter starejši. Različno stari člani so se zlili v enovito celoto. Ta se je razvijala v obrisih različnih obredov ter s plesnim kroženjem in vrtenjem ob trdni naslonitvi na glasbeno, plesno in kostumsko izročilo ves čas opozarjala na pomen bivanja in sprožala vprašanja cikličnosti, neskončnosti. Stalno, toda nedoločeno potovanje v času je opominjalo na nenehni človeški konflikt med mistiko in razumom, med tostranstvom in onstranstvom; pri tem je celotna sporočilnost izhajala iz plesnega, pesemskega in kostumskega izročila. V koncertnem sporedu beremo: “Plesna predstava ‘Sem.’ se poigrava s simboliko števila sedem in nič. Prva pomeni členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika (rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca, smrt), število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost.” Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi prinaša drugi del glasbenega posnetka predstave s strokovnimi komentarji avtorjev Anje Cizerl in Klemna Bojanoviča.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
»'Primitivne umetnosti' smo se naučili ceniti šele potem, ko smo jih začeli 'zbirati'. Varujemo ljudske pesmi, medtem ko naš način življenja pogublja pevce. Ponosni smo na muzeje, v katerih razstavljamo očitne dokaze načina življenja, ki smo ga onemogočili,« je v razpravi La musica occidentale že leta 1971 zapisal italijanski muzikolog Leo Levi. Skoraj pol stoletja je minilo od njegovega razmišljanja, dejstvo pa je, da je prav zavest o varovanju ohranila pri življenju nekatere osamelce iz glasbene preteklosti. Letos je pogled Slovenije uprt v zgodovino, kulturo in dediščino Prekmurja. Posebna in presunljiva je. Raziskovali jo bomo tudi v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi ter napovedali junijski dogodek z naslovom Velika panonska muzika, še prej pa bomo postavili na ogled posnetke prekmurske ljudske glasbe iz radijskega arhiva.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov