Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi zdaj že mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo bi se nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov.
Šestega januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimskokatoliška cerkev ne slavi ''Svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi do dvanajst.
Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik.
V svoji družbi pozdravimo, pa čeprav samo v mislih in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike. To so skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.
Trikraljevski koledniki pojejo na tretji sveti večer
Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo se bi nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov.
6. januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimokatoliška cerkev ne slavi ''svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi
do dvanajst.
Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije, Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik.
V svoji sredi pozdravimo, pa čeprav samo v misli in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike: skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški Šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.
351 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi zdaj že mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo bi se nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov.
Šestega januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimskokatoliška cerkev ne slavi ''Svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi do dvanajst.
Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik.
V svoji družbi pozdravimo, pa čeprav samo v mislih in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike. To so skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.
Trikraljevski koledniki pojejo na tretji sveti večer
Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo se bi nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov.
6. januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimokatoliška cerkev ne slavi ''svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi
do dvanajst.
Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije, Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik.
V svoji sredi pozdravimo, pa čeprav samo v misli in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike: skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški Šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Članice pevske skupine Cintare so žene močnih življenjskih izkustev ter raznovrstnih doživetij čustvenih nians. Obrušene od življenjskih tokov živijo obdobje modrosti in temeljitega razumevanja globin ljudskega izročila. In pri tem vztrajajo. Pogumno in utemeljeno. Edinstveno. S spoznanjem, da je v ženstvenosti lepota in da je lepota gibalo v obe smeri časa. Cintare so se spojile z izročilom, ki ga razumejo in zmorejo predstavljati kot posebno umetniško celovitost: kostumsko, pevsko in vsebinsko. Kot take izstopajo iz retorike glasbenega vsakdana in ohranjajo samosvojo držo. Izdale so tri zvočne albume, prejele več nagrad, izjemno aktivne so tudi na pedagoškem oz. izobraževalnem področju. Pevke Cintare bodo torej v jedru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil močno navzoč duh preporoda ljudske glasbe. Vzklila je ideja po združevanju poustvarjalnih in raziskovalnih moči in leta 1996 je bilo ustanovljeno Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija. Društvo prireja koncerte, delavnice, predavanja, okrogle mize, simpozije, ukvarja pa se tudi z založniško dejavnostjo. V letih med 1999 in 2016 je društvo izdalo tri zvočne albume z naslovom Sodobna ljudska oz. tradicijska glasba na Slovenskem. Vsebino odlikujeta glasbena in geografska raznovrstnost. Prav različnost je motiv, ki jedra posameznih zgoščenk združuje v čvrsto enovitost vsake enote in tudi celotne zbirke. Podrobneje jih bomo predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Pesemsko voščilo je bilo še nedaleč nazaj nekaj povsem običajnega. Razveselilo je tudi tiste najčemernejše ljudi. Glasbe je v teh dneh na pretek, toda ne vsakršne. Glasbena kultura namreč v sebi skriva daljnosežno dediščino, ki se nemara najlepše razkrije prav v ljudski glasbi. Koledniške pesmi, ki so jih peli kot novoletno voščilo, so se skoraj povsem odmaknile od svoje prvotne vloge, pa vendar se še najdejo posamezniki in skupine, ki jih obudijo, jih zapojejo ali celo voščijo z njimi. Zanimivo pa je, da o kolednicah še vedno govorimo tako rekoč po vsej Evropi in prav vsi narodi jih imajo. Vemo, da izvirajo iz antike, zibelke naše evropske kulture. V okviru Evroradia je potekalo zbiranje božično-novoletnih pesmi oziroma kolednic. Novoletne glasbene razglednice različnih narodnosti se bodo razgrnile v zadnji oddaji starega leta Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Umetnost osmišlja nesmiselni svet … Na večer, ki ga sicer doživljamo vsak po svoje, skupna vsem pa je želja po notranji in zunanji toplini in svetlobi, bomo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi predvajali posnetek koncerta Rajske strune. Koncert je organizirala urednica za zborovsko glasbo na programu Ars Brigita Rovšek za slovenski prispevek k Evroradijskemu božičnemu dnevu, ki je na programu Ars potekal ves dan v nedeljo, 15. decembra. Koncert Rajske strune je bil v Plečnikovi cerkvi v Šiški v Ljubljani. Nastopila sta Komorni zbor Dekor z dirigentko Petro Grassi in organistka Polona Gantar. Spored so sestavljale slovenske sakralne božične skladbe za zbor in za orgle z močno občutenim duhom romantizma. Koncert je napovedal Renato Horvat.
Ljudska glasbena skupina Kranjski frumani je dejavna znotraj Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. To je zasedba desetih mož, ki že skoraj četrt stoletja načrtno oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Vokalna polnozvočnost, ki se je nekoč razlegala po vaseh, je pri posameznikih te skupine očitno še tako navzoča v notranjem občutenju, da je prodrla tudi v sodobni glasbeni svet. Pesemsko podajanje odlikujejo ubrana, mehka in čista sozvočja ter dober čut za homogenost zvoka. Glasovi so vodeni v načinu tako imenovanega ljudskega petja: naprej, čez in bas, pri nekaterih pesmih pa najdemo tudi posebnosti, kot je okrasek, ki se imenuje petje na treko ali tretko. Godčevske viže starih plesnih ritmičnih obrazcev v zasedbi, kot narekujejo starejše prakse (violina, klarinet, diatonična harmonika in kontrabas), pa igrivo kontrapunktirajo pesemskemu naboru in celoto vežejo v prijetno nostalgično zvočno doživetje. Ko nas zajame moč zimskega sončevega obrata ali po novem veseli december, se ta skupina poda na pot med ljudi s prav posebnim koledniškim voščilom in prinaša praznično razpoloženje ter občutenje topline in miru. Ko se oglasijo kolednice, duše stoletnikov spregledajo življenje. To je dar, kakršnega ni mogoče kupiti, mogoče pa ga je doživeti.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Ta naš sviet, ta čudežni sviet … poje Jani Kutin z Bakalino Veliko ob Prvem krajcu. In prav tako čudežna ali bolje čarobna se zdi celovita glasbena zgodba Prvi krajec Bakaline Velike. Bakalina Velika so: Jani Kutin, ki je tudi avtor besedil in Renata Lapanja, Marjan Stanić, Matej Magajne, Andrea Pandolfo, Dejan Lapanja, Samo Kutin, gosta Bogdana Herman in dr. Tomi Trilar, pa še mojster zvoka Dejan Lapanja, fotograf Janez Pelko in oblikovalec Simon Pavlič. Posnetki so nastajali vse leto od januarja 2018 do januarja 2019 v mlekarnici v Čadrgu, na kmetiji Janija Kutina oz. na ekološki kmetiji pri Križarju. Bakalina Velika je prijetna, navdihujoča glasbena in širše umetniška druščina, ki se ne pusti ujeti v današnjo vsesplošno praznino duha, temveč ohranja odmaknjenost in zazrtost v čudežni svet narave ob smaragdni Soči, v srebrnini Alp in čarovniji tamkajšnjih gozdov. Pesmi so – kot pravi Jani – prihajale najprej v Čadrg, nato pa dalje do izjemno povednih, slikovitih, barvitih in dramatičnih glasbenih izpovedi, ki odprto sprejemajo vse, kar jim dobrega prinaša svet džeza in danes aktualne improvizacije, hkrati pa ostajajo močno zasidrane v dur-molovski harmonski tradiciji ter zveste evropskemu melodijskemu mišljenju. Narečje jih spaja s slovensko zemljo.
Arhiv oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi nastaja vse od njenega začetka, torej od leta 1967. Nabralo se je zelo veliko glasbeno-narodopisnega in drugega gradiva, ki sodi v slovensko glasbeno dediščino. V oddaji brskamo po arhivu in se ustavljamo na nekaterih pomembnih točkah. Slišali bomo odlomek ene prvih oddaj, ki jo je pripravil dr. Valens Vodušek in se čudil haloškemu petju. Na isto premico, vendar s časovno razdaljo postavljamo sodobno različico haloške pesmi Šla bom na goro visoko, ki je nastala v glasbenem projektu Janeza Dovča Sounds of Slovenia. Glasbena analiza razkrije podrobnosti, ki dokazujejo, da se spreminja oz. bogati zvok, jedro ostaja enako. Vas Paridol ostaja tiho, malo znano naselje na Kozjanskem z bogastvom čvrstega moškega večglasnega petja, ki ga v prostor razlijejo pevci Paridolske korenine. Slišali bomo starejše terenske posnetke in jih primerjali z mlajšimi, revijskimi. Med instrumentalno dediščino bomo v posluh ponudili dvoje družinskih godčevskih sestav. Kot pred tridesetimi in več leti bodo vižali Čukovi godci iz Podlipe nad Vrhniko in kot danes bo godel družinski trio Volk Folk.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
V tem tednu se misel osredotoča na praznike in vstopa v prostor neskončnosti, v svet živih, ki ni samo živ, v svet mrtvih, ki ni samo mrtev. Ura je dvanajst odbila je bil naslov lanske prireditve Zajuckaj in zapoj, ki so jo zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta in je prikazala še zelo redko, tudi povsem pozabljeno pesemsko izročilo slovesa od pokojnih. S posebnim ozirom na mrtveče pesmi evangeličanskih obredij v Prekmurju in Porabju. Pele so pevke društva Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinja in Pevska skupina Akademije za glasbo v Ljubljani. Prireditev je vodil Igor Velše. V oddaji predvajamo posnetek prireditve.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Dobro blago se hvali samo. Glasno in ubrano, odprto in suvereno, prepričljivo in doživeto, vztrajno in disciplinirano pojejo Hrušiški fanti – ne le o devi, ki na oknu je slonela in na glavi šest je kit imela…, temveč kot stare sablje pridejo skupaj, pesmi letijo iz grl in se ne ustavijo do jutra, če tako nanese. Krepke, vojaške, legendarne in zgodbeno bogate pripovedne pesmi polnijo njihov seznam, ki je z ljudsko-glasbenega vidika pametnejši od Googla. Hrušiški fanti pojejo sami ali pa z gosti iz drugih glasbenih zvrsti, kot so Rudi Bučar, Volk Folk, Vruja in še mnogi drugi. To je sijajna skupina mož in fantov, čvrstih, pojočih glasov, v mali vasi Hrušica sredi Podgrajskega podolja, tam pod Brkini in pod Čičarijo. Njihov zanos in srčnost, ki botrujeta suverenim harmonijam, razkrivamo v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov