Pred stoletjem, torej v dvajsetih letih 19. stoletja, se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oziroma Matt Hoyer. Matt Hoyer je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja pomembno, slavno ime med Slovenci v Združenih državah, med izseljenci drugih narodnosti in med Američani. To je bil torej godec Matija Arko, po domače Hojerjev iz Sodražice. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Živel je z glasbo in glasba z njim. V Združenih državah je skupaj s polbratoma ustanovil skupino Hoyer trio, ki je z odprtostjo in žarom hitro navdušila občinstvo in postala splošno priljubljena. Glasba Hoyer tria je zanimiv križanec slovenskega oziroma alpskega izročila z mnogimi drugimi glasbenimi kulturami, to pa je plod začetka delovanja glasbene industrije. Matija Arko je bil namreč med prvimi Slovenci, ki so pomembno soustvarjali produkcijo zvočnih posnetkov. Ohranjene gramofonske plošče, ki jih je Matt Hoyer posnel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so danes pomembna ostalina, ki priča o moči slovenske glasbe zunaj etnične meje na eni strani in o začetkih glasbene industrije ter o priljubljenosti slovenskega godčevskega muziciranja na drugi. Pred petimi leti sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeka Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oziroma svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa, sta podrobneje predstavila tudi poslušalcem oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ob prelomu desetletja naprej se bomo v oddaji zazrli stoletje nazaj, v čas, ko je živa glasba začela vstopati v prostor izdajanja gramofonskih plošč in komercializacije.

Nadarjeni godec iz Sodražice pred stoletjem usvojil občinstvo v Clevelandu in posnel 99 gramofonskih plošč.

Pred stoletjem, torej v dvajsetih letih devetnajstega stoletja, se je začelo pomembno obdobje slovenske glasbene industrije, ki so jo zanetili Slovenci v Ameriki. Med najizrazitejšimi je bil gotovo nadarjeni godec iz Sodražice Matija Arko oz. Matt Hoyer.

Matt Hoyer je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja pomembno, slavno ime med Slovenci v ZDA, med izseljenci drugih narodnosti in med Američani. To je bil torej godec Matija Arko, po domače Hojerjev iz Sodražice. V mladosti se je izselil v Ameriko, s seboj pa odnesel izkustvo slovenskega godčevskega izročila, veder značaj, diatonično harmoniko ter izjemen glasbeni dar. Živel je z glasbo in glasba z njim.

V ZDA je skupaj s polbratoma ustanovil skupino Hoyer trio, ki je z odprtostjo in žarom hitro usvojila občinstvo in postala vsesplošno priljubljena. Glasba Hoyer tria je zanimiv križanec slovenskega oziroma alpskega izročila s številnimi drugimi glasbenimi kulturami, kar je plod začetka delovanja glasbene industrije. Matija Arko je bil namreč med prvimi Slovenci, ki so pomembno soustvarjali produkcijo zvočnih posnetkov.

Ohranjene gramofonske plošče, ki jih je Matt Hoyer posnel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, so danes pomembna ostalina, ki priča o moči slovenske glasbe zunaj etnične meje na eni strani in o začetkih glasbene industrije ter o priljubljenosti slovenskega godčevskega muziciranja na drugi.

Pred petimi leti sta sodelavca Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU dr. Rebeke Kunej in dr. Drago Kunej temeljito raziskala in znanstveno opredelila osebnost Matta Hoyerja ter pomen njegove dediščine. Objavila sta monografijo z naslovom Glasba z obeh strani. Slovenskega glasbenika, ki je pomembno soustvarjal ameriško oz. svetovno glasbeno zgodovino in čigar glasba je v Clevelandu še vedno živa, sta podrobneje predstavila tudi poslušalcem oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Ob prelomu desetletja se bomo v oddaji najprej zazrli v obdobje izpred stoletja, v čas, ko je živa glasba začela vstopati v prostor izdajanja gramofonskih plošč in komercializacije.