Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''[...] In nad klavirjem je bila ,vitra' – veste, to, kar so delali v Ribnici. Na tisti vitri je potem visela Maroltova slika, slika Božidarja Jakca, ki ga je naslikal na Žalah. Zelo lepa slika. Tam so bile vedno neke rožice in kot oltarček se nam je zdelo takrat ...''
(Mirko Ramovš, spomini, 2021)
V prvi oddaji smo se poglobili v njegovo življenje pred vojno, zdaj pa se bomo vrnili v obdobje po prvi svetovni vojni, v katerem se je kot mladenič v 28. letu znašel France. Bil je že prestar za študij, zato si je kruh služil predvsem s priložnostnimi deli, povezanimi z glasbo. Že od leta 1919 je vodil Primorski kvartet, pozneje imenovan Slovenski oktet, prevzel je pomožno zborovodstvo pri pevskem zboru Glasbene matice in pisal glasbene kritike za leposlovni mesečnik Ljubljanski zvon. Na novem ljubljanskem konservatoriju je poučeval petje in klavir ter za svoje gojence leta 1925 napisal celo učbenik "Pevska vadnica – osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja''.
France Marolt se je ob pravem času znašel na pravem kraju in začel ob sebi zbirati mlade pevce. Tako je 12. oktobra 1926 nastal pevski zbor univerze v Ljubljani, današnji Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča.
Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih letih pod Maroltovim vodstvom v zboru pel tudi poznejši doktor etnologije dr. Niko Kuret.
Pri komaj 58-ih letih je Franceta Marolta zadela možganska kap. Bilo je to junija 1949, takoj po enem izmed njegovih predavanj na akademiji. Pristal je v bolniški postelji. V njej je ostal vse do smrti 7. aprila leta 1951.
Sogovorniki v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se Marolta še osebno spominjajo, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član Akademske folklorne skupine Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Z nami so tudi Ivan Koruza in Tamara Klemenčič, pevec in pevka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča univerze v Ljubljani, ter Mojca Kren, Tjaša Lahne in Tadeja Zadravec, plesalci Akademske folklorne skupine Franceta Marolta.
Ustanovitelj Folklornega inštituta, pevskega zbora Univerze v Ljubljani, Akademske folklorne skupine, pevovodskega tečaja ...
''[...] In nad klavirjem je bila ''vitra'' – veste, to, kar so delali v Ribnici. Na tisti vitri je potem visela slika Marolta, slika Božidarja Jakca, ki ga je naslikal na Žalah. Zelo lepa slika. Tam so bile vedno neke rožice in tako kot neki oltarček se nam je zdelo takrat ...''
(Mirko Ramovš, spomini, 2021)
Če smo se v prvi oddaji poglobili v njegovo življenje pred vojno, pa se bomo tokrat vrnili v čas po prvi svetovni vojni, kjer se je kot mladenič v 28. letu znašel France. Bil je že prestar za študij, zato si je kruh služil predvsem s priložnostnimi deli, povezanimi z glasbo. Že od leta 1919 je vodil Primorski kvartet, pozneje imenovan Slovenski oktet, prevzel je pomožno zborovodstvo pri pevskem zboru Glasbene matice in pisal glasbene kritike za leposlovni mesečnik Ljubljanski zvon. Na novoustanovljenem ljubljanskem konservatoriju je poučeval petje in klavir ter za svoje gojence leta 1925 napisal celo učbenik "Pevska vadnica – osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja''.
France Marolt se je znašel ob pravem času na pravem mestu in začel ob sebi zbirati mlade pevce. Tako je 12. oktobra 1926 nastal pevski zbor univerze v Ljubljani, današnji Akademski pevski zbor Tone Tomšič.
Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih letih pod vodstvom Marolta v zboru pel tudi poznejši doktor etnologije dr. Niko Kuret.
Pri komaj 58 letih je Franceta Marolta zadela možganska kap. Bilo je to junija 1949, neposredno po enem od njegovih predavanj na akademiji. Pristal je v bolniški postelji, kjer je ostal vse do smrti 7. aprila leta 1951.
Sogovornikii v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Z nami so tudi Ivan Koruza in Tamara Klemenčič, pevec in pevka Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ter Mojca Kren, Tjaša Lahne in Tadeja Zadravec, plesalci Akademske folklorne skupine France Marolt.
351 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
''[...] In nad klavirjem je bila ,vitra' – veste, to, kar so delali v Ribnici. Na tisti vitri je potem visela Maroltova slika, slika Božidarja Jakca, ki ga je naslikal na Žalah. Zelo lepa slika. Tam so bile vedno neke rožice in kot oltarček se nam je zdelo takrat ...''
(Mirko Ramovš, spomini, 2021)
V prvi oddaji smo se poglobili v njegovo življenje pred vojno, zdaj pa se bomo vrnili v obdobje po prvi svetovni vojni, v katerem se je kot mladenič v 28. letu znašel France. Bil je že prestar za študij, zato si je kruh služil predvsem s priložnostnimi deli, povezanimi z glasbo. Že od leta 1919 je vodil Primorski kvartet, pozneje imenovan Slovenski oktet, prevzel je pomožno zborovodstvo pri pevskem zboru Glasbene matice in pisal glasbene kritike za leposlovni mesečnik Ljubljanski zvon. Na novem ljubljanskem konservatoriju je poučeval petje in klavir ter za svoje gojence leta 1925 napisal celo učbenik "Pevska vadnica – osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja''.
France Marolt se je ob pravem času znašel na pravem kraju in začel ob sebi zbirati mlade pevce. Tako je 12. oktobra 1926 nastal pevski zbor univerze v Ljubljani, današnji Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča.
Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih letih pod Maroltovim vodstvom v zboru pel tudi poznejši doktor etnologije dr. Niko Kuret.
Pri komaj 58-ih letih je Franceta Marolta zadela možganska kap. Bilo je to junija 1949, takoj po enem izmed njegovih predavanj na akademiji. Pristal je v bolniški postelji. V njej je ostal vse do smrti 7. aprila leta 1951.
Sogovorniki v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se Marolta še osebno spominjajo, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član Akademske folklorne skupine Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Z nami so tudi Ivan Koruza in Tamara Klemenčič, pevec in pevka Akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča univerze v Ljubljani, ter Mojca Kren, Tjaša Lahne in Tadeja Zadravec, plesalci Akademske folklorne skupine Franceta Marolta.
Ustanovitelj Folklornega inštituta, pevskega zbora Univerze v Ljubljani, Akademske folklorne skupine, pevovodskega tečaja ...
''[...] In nad klavirjem je bila ''vitra'' – veste, to, kar so delali v Ribnici. Na tisti vitri je potem visela slika Marolta, slika Božidarja Jakca, ki ga je naslikal na Žalah. Zelo lepa slika. Tam so bile vedno neke rožice in tako kot neki oltarček se nam je zdelo takrat ...''
(Mirko Ramovš, spomini, 2021)
Če smo se v prvi oddaji poglobili v njegovo življenje pred vojno, pa se bomo tokrat vrnili v čas po prvi svetovni vojni, kjer se je kot mladenič v 28. letu znašel France. Bil je že prestar za študij, zato si je kruh služil predvsem s priložnostnimi deli, povezanimi z glasbo. Že od leta 1919 je vodil Primorski kvartet, pozneje imenovan Slovenski oktet, prevzel je pomožno zborovodstvo pri pevskem zboru Glasbene matice in pisal glasbene kritike za leposlovni mesečnik Ljubljanski zvon. Na novoustanovljenem ljubljanskem konservatoriju je poučeval petje in klavir ter za svoje gojence leta 1925 napisal celo učbenik "Pevska vadnica – osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja''.
France Marolt se je znašel ob pravem času na pravem mestu in začel ob sebi zbirati mlade pevce. Tako je 12. oktobra 1926 nastal pevski zbor univerze v Ljubljani, današnji Akademski pevski zbor Tone Tomšič.
Kot zanimivost naj povemo, da je v prvih letih pod vodstvom Marolta v zboru pel tudi poznejši doktor etnologije dr. Niko Kuret.
Pri komaj 58 letih je Franceta Marolta zadela možganska kap. Bilo je to junija 1949, neposredno po enem od njegovih predavanj na akademiji. Pristal je v bolniški postelji, kjer je ostal vse do smrti 7. aprila leta 1951.
Sogovornikii v oddaji so Mirko Ramovš, etnokoreolog, nekdanji sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in več kot 40 let umetniški vodja AFS Franceta Marolta, Mitja Gobec, sin skladatelja Radovana Gobca, zborovodja in zadnjih 43 let urednik različnih notnih izdaj ter eden redkih, ki se g. Marolta še osebno spominja, dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja in raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, ter dr. Tomaž Simetinger, etnolog in kulturni antropolog, dolgoletni član AFS Franceta Marolta in več let tudi njen umetniški vodja. Z nami so tudi Ivan Koruza in Tamara Klemenčič, pevec in pevka Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ter Mojca Kren, Tjaša Lahne in Tadeja Zadravec, plesalci Akademske folklorne skupine France Marolt.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Folklorna skupina Emona je ena od treh folklornih skupin v prestolnici. V decembru je obeležila svoj polstoletni obstoj s celovečernim nastopom z naslovom Veličastnih 50: pleši, poj, oder je tvoj! Ob glasbeno-pevskih spletih, ki so spremljali ljudski ples in predstavili folklorni utrip Trsta in okolice, Goričkega, Gorenjske, Razkrižja, Makedonije, Banata, Medžimurja in Haloz, bomo v oddaji predstavili tudi polstoletni utrip Folklorne skupine Emona in izpostavili trenutke, ki zaznamujejo. Med drugim je bila Folklorna skupina Emona prva slovenska izvajalska skupina, ki je nastopila v Severni Koreji. Manj znano je tudi to, da že pol stoletja združuje plesalce, pevce in godce, ki so sicer intelektualci zelo različnih strok, Mnogo je zdravnikov, ki zagotavljajo, da je folklorni ples izjemno dobra rekreacija za celotno telo. Več pa v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravlja Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
S prireditvijo Skozi prostor in čas smo se poklonili polstoletnemu obstoju oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Za prve dni mladega leta smo pripravili posnetek drugega dela glasbene zgodbe, ki ga ob ljudskih pesmih, vižah in pesnitvah zaznamuje simfonična skladba Slovenska suita Alda Kumarja. Zgodbo je uvedla balada o mrtvecu, ki pride po ljubico – balado, ki presega starost naše države in katere vsebinski motiv je znan po vsem evropskem prostoru. Zapela jo je bila Anica Lazar, skrbna hraniteljica izročila, ki je prav to pesem zapela v prvi oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi pred petimi desetletji. Njena pesem je služila kot nastavek za dramaturški lok od mrtveca Anzeljna, ki pride po ljubico Micko, skupaj zarajžata v svet živih, ki ni le živ, v svet mrtvih, ki ni zgolj mrtev, vmes pa se odvijajo dogodki življenja. Hipni, a toliko vznemirljivi, da vabijo na večna potovanja in iskanja boljšega: med živim, mrtvim in spet nazaj, v spomin, ponos in umetniško delo. Glasbena zgodba prinaša sporočilo o pomenu odpiranja prostora za strpnost, spoštovanje ter sodelovanje in s tem možnosti, da različnost postane pomemben soustvarjalec kulturne celote sveta, pri čemer je zelo pomembno, da vemo, kdo smo in od kod prihajamo. Drugi del so ustvarili: Anica Lazar, Janez Ramoveš, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Volk Folk, Hrušiški fanti, Marko banda, Folklorna skupina Val Resia, Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Simonom Krečičem ter Maja Šumej in Renato Horvat
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi ob koncu leta lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki poteka prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto. Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž z naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo je potekalo 25. novembra v dolenjskem kraju Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov smo slišali na odru. Posnetek prireditve pa predvajamo v dveh delih. Tokrat je na sporedu drugi del. Uvedla ga bo moška skupina pevcev izpod Pohorja z imenom Pustroužeki. Slišali bomo dobro znane ljudske pevke z glasom, ki se povzpne čez vse ostale: Trstenke iz Podlehnika v Halozah. Umirjena in ubrana sozvočja bodo podali Pevci ljudskih pesmi Zarja Kulturnega društva Franceta Prešerna Račna. Urejeno in blagozvočno je petje moške zasedbe Gartrož iz Nove Gorice. Pisano ljudsko glasbeno popotovanje pa bo z muzikalno in tehnično izpiljenostjo zaključil mladi harmonikar Primož Gnidovec iz Naklega.
K navadam ob izteku leta, med drugim sodijo najrazličnejše analize in pregledi. Nemara bi tudi državno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki se zgodi bo koncu meseca novembra lahko pripeli k pregledu ljudskega petja v državi. Srečanje organizira Javni sklad Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti, nastane pa po tehtnem premisleku strokovnih sodelavcev in selektivnem izboru, ki potega prek občinskih in regijskih srečanj skozi vse leto. Letošnje državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž je potekalo 25. novembra v dolenjski vasi Videm-Dobrepolje. Deset skupin in posameznikov, torej pevcev in godcev, smo slišali na odru. Posnetek prireditve bo predvajan v dveh delih: v torek 12. decembra in naslednji torek, 19. decembra 2017. V prvem delu bo na orglice igral Oto Nemanič iz Bele krajine, s svežim pristopom se bodo predstavile pevke terceta LI-LÁ iz Novega mesta, v tradiciji fantovskega petja na vasi bodo zapeli pevci Artiški fantje iz Artič, v čvrstem prekmurskem dvoglasju bodo pele Ljudske pevke iz Žižkov in na koncu bosta škant in istrski bajs zagodla še Zingelca iz Kopra. Pripravlja Simona Moličnik.
V začetku novembra se je v Atriju ZRC SAZU odvil koncert Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija. Člani so ustvarili glasbeno zgodbo z raznolično ljudsko motiviko. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert pa je vodil Igor Velše. Prvi del koncerta smo predvajali 21. novembra, zdaj bo na sporedu drugi del. Pripravlja Simona Moličnik.
Skupina Jerbas so pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž, aktivni pod streho istoimenskega kulturnega društva v Tržiču. Nagovarja jih glasbeno izročilo. Njihov pristop je raziskovalni in restavratorski. V pesmih oživljajo tako pripovednost kot samoraslo zvočnost, viže izvajajo s starimi glasbili in s strastjo. Lahko bi rekli, da gre za slovenski glasbeni vintage stile. Člani Kulturnega društva Jerbas bodo peli in vižali živo v gostilni Pri Kolovratu v središču Ljubljane. Vabljeni, da se nam pridružite ali pa prisluhnete neposrednemu prenosu na Prvem programu.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija združuje izvajalce, poustvarjalce in raziskovalce ljudske glasbe. Letos dopolnjuje 21. leto delovanja. Obraz društva se najbolj prepričljivo pokaže na letnem koncertu. Letošnji se je odvil 8. novembra v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Nastopili so: ženska pevska skupina Cintare, Tomaž Podobnikar s pojočo žago, godčevski trio Volk Folk, poustvarjalka pesemske dediščine Ljoba Jenče, godca Marino Kranjac in Roman Ravnič, gostje Rožančevi fantjiči, ženska pevska skupina Katice, D Brincl Bend s prepletom irskega in slovenskega melosa, poustvarjalka ljudske glasbe iz Šrilanke - Lasanthi in istrska godčevska skupina Vruja. Organizacija in scenarij sta delo predsednika društva Marina Kranjca. Koncert je vodil Igor Velše. Bil je večer z izrazom srčne kulture, za katero se zdi, da prihaja iz tiste mladosti, ki se ne sramuje starejše modrosti; iz tiste radovednosti, ki srka iz glasbene kulture preteklosti, in iz tiste radoživosti, ki se napaja ob živosti zemlje in njenih ljudi. To vzdušje bomo posredovali v dveh oddajah Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Prvi del koncerta bo na sporedu v torek, 21. novembra, drugi del pa v torek, 5. decembra 2017.
Neveljaven email naslov