Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sredini marca 2022 smo bili prisotni na predstavitvi dolgo pričakovane zbirke pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja združuje več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Zbrala jih je Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbiralka pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in na radiu. Repertoar številnih in tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden hrani v svojem spominu in jih zapoje tudi sama ali s svojimi Pevkami iz Loške doline, je zdaj shranjen v pesmarici Smo slišali ptičice peti.
Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in založba ZRC.
Predstavitev pesmarice je bila v kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.
Izšla je zbirka pesmi Loške doline, ki na več kot 300 straneh razkriva zbirateljsko strast Fani Truden
Ne vem, kje bi začela ... pač, nekaj moraš delati, tudi, ko si otrok. V mojih časih ni bilo udobnega življenja, bilo je po vojni in jaz sem zaživela, ko sem lahko po vojni šla do sosedove gostilne. Tam se je slišalo eno in drugo. Že kot otrok sem vse to poslušala, zbirala v mislih. Tudi gostilničarka tam je bila vesele narave – skupaj smo imeli njive – in tudi na njivi, ob delu je prepevala. Kar nabiralo se je počasi ...
Frančiška Truden - Fani, ljubiteljica in zbirateljica glasbenega izročila, zaslužna za zbirko pesmi
Sredi marca 2022 je Društvo upokojencev Stari trg pri Ložu organiziralo prireditev, na kateri so predstavili novo zbirko pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja prinaša več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Pesmi je dolga leta zbirala Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbirateljica pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in v radijskih sporedih. Njeno zbirko tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden zapoje tudi sama, je posnela, transkribirala, z opombami uredila in za izdajo pripravila dr. Urša Šivic, znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in Založba ZRC.
Predstavitev pesmarice je potekala v Kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.
352 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
V sredini marca 2022 smo bili prisotni na predstavitvi dolgo pričakovane zbirke pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja združuje več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Zbrala jih je Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbiralka pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in na radiu. Repertoar številnih in tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden hrani v svojem spominu in jih zapoje tudi sama ali s svojimi Pevkami iz Loške doline, je zdaj shranjen v pesmarici Smo slišali ptičice peti.
Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in založba ZRC.
Predstavitev pesmarice je bila v kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.
Izšla je zbirka pesmi Loške doline, ki na več kot 300 straneh razkriva zbirateljsko strast Fani Truden
Ne vem, kje bi začela ... pač, nekaj moraš delati, tudi, ko si otrok. V mojih časih ni bilo udobnega življenja, bilo je po vojni in jaz sem zaživela, ko sem lahko po vojni šla do sosedove gostilne. Tam se je slišalo eno in drugo. Že kot otrok sem vse to poslušala, zbirala v mislih. Tudi gostilničarka tam je bila vesele narave – skupaj smo imeli njive – in tudi na njivi, ob delu je prepevala. Kar nabiralo se je počasi ...
Frančiška Truden - Fani, ljubiteljica in zbirateljica glasbenega izročila, zaslužna za zbirko pesmi
Sredi marca 2022 je Društvo upokojencev Stari trg pri Ložu organiziralo prireditev, na kateri so predstavili novo zbirko pesmi iz Loške doline z naslovom Smo slišali ptičice peti. Zajetna izdaja prinaša več kot 120 pesmi z notnimi zapisi in urejenimi opombami. Pesmi je dolga leta zbirala Frančiška Truden - Fani iz Starega trga pri Ložu, ki je vneta zbirateljica pesmi svoje okolice; pesmi se je naučila v otroštvu od svoje mame in v šoli, pozneje pa jih je slišala od sovaščank in sovaščanov, na prireditvah in v radijskih sporedih. Njeno zbirko tematsko raznovrstnih pesmi, ki jih Fani Truden zapoje tudi sama, je posnela, transkribirala, z opombami uredila in za izdajo pripravila dr. Urša Šivic, znanstvena sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
Pesmarica je izšla v sozaložništvu partnerjev: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Cerknica, Kulturno društvo Notranjska in Založba ZRC.
Predstavitev pesmarice je potekala v Kulturnem domu Stari trg, večer je povezovala gospa Ida Turk, zapeli so pevci in pevke iz okolice: Vida Truden, Katja Truden, Jakob Levec, France Anzeljc, Jana Žnidaršič, Simona Žnidaršič, Sonja Debeljak.
''So bila pa mesta določena, kjer smo se zvečer zbirali: Pod Selovo lipo, pred gasilskim domom in na Tišlerjevem ovinku, kjer se gre v Kozji rep. To so bili stalni placi. En dan smo se zbrali na tem, drugič na drugem placu.'' Tako se fantovskega petja na vasi spominja Ivan Kralj iz Zagorice pri Dobrepolju, duša Zagoriških fantov, ki so leta 2019 obeležili 70-letnico delovanja. Mogoče so toplejši meseci, cvetoča pomlad in duhteča narava iz hiš izvabili te fantovske glasove, ki jim namenjamo prostor v tej oddaji. Marko banda iz Prekmurja, ki je lani slavila svojo 30-letnico, izdaja nov album. Več o njem pove violinist Miha Kavaš. V šopek vigrednega glasbenega izbora bodo svoje pesmi stkali Vaberški fantje, Fantje s Preske, Zagoriški fantje, brat in sestra Ivan Kralj in Ančka Lazarjeva, o bližajočem se Jurjevem bodo peli skupina Tolovaj Mataj in Bogdana Herman, za konec pa še zvoki Prekmurja z Marko bando.
Prostor zapolni sozvočje. Ostane tišina kot del glasbe, kot kontemplacija: o preprosti, pa tako neposredni vsebini, o izrazu podajanja, o zvočni barvi. Nagovorila jih je bogata ostalina glasbenega izročila zbiratelja in vsestranskega umetnika češkega rodu Ludvika Kube (1863-1956). Oživljajo predvsem pesmi iz njegovih zbirk, kajti v današnjem repertoarju ljudskih pevcev jih ni več. To so Rožančevi fantjiči, ljudski glasbeni trio s svojim lastnim izrazom, ki nas brez nostalgije in romantičnih utvar popelje v duh časa stoletje nazaj. Vsaka pesem je podana z razlogom, z njej pripadajočo zgodbo in s prostorom za razmislek. S preprosto, a pomenljivo glasbeno vsebino zapolnijo praznino časa in doživetje se vtisne. Rožančevi fantjiči so samostojni del Folklorne skupine Tine Rožanc, Železničarskega kulturno umetniškega društva. Podrobneje se bodo predstavili v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaja je bila posneta leta 2017.
Dan's ponavadi damo si radi pisanko eden drugemu v dar, kaj bi nabrali, da bi podali danes mi na sveti oltar. Aleluja, aleluja, danes mi na sveti oltar. Tako poje pesem iz Luč v Savinjski dolini. Velika noč je največji krščanski praznik, trdno vtkan v nsš letni krog. Temu prazniku posvečamo prvo oddajo v aprilu, v kateri boste slišali nekaj slovenskih velikonočnih ljudskih pesmi, ki jih sicer ni veliko. Stopili smo na teren in posneli pričevanja in spomine na praznovanje velikonočnega tridnevja na Ptujskem polju, kjer nam je pripovedovala Marija Prelog, in na južnem Koroškem, kjer je spomine podala Marija Kamnik. Zanimiv del praznovanja so bili tudi pasijoni in pasijonske igre - izpostavili smo Kapelski pasijon , ki je dolgo veljal za izgubljenega, a so v 80. letih prejšnjega stoletja po neumornem iskanju le našli njegov rokopis. Več o njem pove dr. Matija Ogrin, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Oddajo z glasbeno nitjo in zanimivim pritrkovanjem zvonov povezujejo Pritrkovalci iz Račne pri Grosupljem, Žabnice, Goč in Radegunde pri Mozirju, pevca France in Micka Petrač, Mjuta Lavrenčeva iz Benečije, Pevci iz Luč, pevski zbor Consortium Musicum, Bogdana Herman, Trutamora Slovenica, Volk Folk in Pevke iz Lancove vasi.
Ženska vokalna zasedba Drumlce je leta 2019 pripravila tematski koncert z izbranimi ljudskimi pesmimi, ki sodijo v čas posta. Največkrat gre za legendne pesmi, torej pripovedne pesmi s snovjo iz svetopisemskih zgodb in apokrifov. Drumlce so ženska vokalna zasedba, ki se posveča terenskemu iskanju in izvajanju ljudskih pesmi. Predvsem jih zanima starejši in redko izvajani repertoar. Skupino sestavlja devet žena, večina jih prihaja z Viča v Ljubljani. Ime so si nadele po izumrlem kovinskem brenkalu podkvaste oblike s prožnim jeklenim jezičkom v sredini: drumlici. Priljubljeno je bilo v začetku 19. stoletja med vasovalci. Danes ni več v rabi. Zapeli bodo tudi Fantje z Viča. Oboji so člani Kulturno-umetniškega društva Židan parazol, Ljubljana-Vič.
Leto je že minilo, odkar naši kulturni domovi in drugi društveni prostori samevajo. Epidemija je zavrla delovanje folklornih društev, ki so v Sloveniji po večini nosilci ljudske kulture, saj v svojih vrstah združujejo plesne, godčevske in pevske skupine. Ta skrbijo, da se naša dediščina oživljena pretaka in prenaša naprej. Prejšnje leto je presenetilo vse – nekatere je zmotilo med načrtovanjem koncerta ob veliki obletnici, druge ob snemanju zgoščenk, spet tretje ob organizaciji novih dogodkov. Sprva so obmirovali, potem pa hitro ugotovili, da se da marsikaj storiti tudi tako, na daljavo. Vse dogajanje so budno spremljali in spodbujali tudi na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Govorili smo z nekdanjo in zdajšnjo producentko Anjo Cizel in Tjašo Ferenc Trampuš. Tudi skupine smo povprašali o njihovem delu v karanteni in načrtih za letos. Pred mikrofon so stopili: Tadej Zadravec, predsednik Akademske folklorne skupine Franceta Marolta, Saša Krajnc, umetniški vodja Akademske folklorne skupine Študent Maribor, Anja Cizel, umetniški vodja Folklorne skupine Tineta Rožanca, Primož Urbančič, umetniški vodja Kulturno-umetniškega društva Židan parazol, Tadej Fink, umetniški vodja Folklorne skupine Dragatuš in Mojca Mravinec, vodja mladinske tamburaške skupine KUD Otona Župančiča Vinica.
»Saj treba vedet’ ni ljudem, kar znano je tihim nočem…,« pravi ena od ljudskih pesmi. Noči ostajajo tihe, že predolgo tudi osiromašene skrivnosti. Z izborom ljudskih pesmi in viž v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi vodimo misel k mitološkim znanilcem pomladi, k brstenju ljubezni in vonju preteklosti. Spomnili bomo na bajeslovno bitje Zelenega Jurija in dalje na svetega Jurija, opozorili na številne upodobitve, ki jih je ta zgodba doživela tako v glasbeni, kot v literarni umetnosti in ohranili stik s preprosto ljudsko dediščino ,nastalo ob jurjevanju. Zatem bomo pozornost usmerili v neskončni izraz ljubezni, ki pomenljivo, pa silno neposredno in hkrati vsakič drugače žari iz ljudskih pesmi. Vsebinsko nit bodo oblikovali: Tamburaši KUD Gradac, Grad gori!, Trutamora Slovenica & Vedun, družina Gostiša, vokalna skupina Lan iz Metlike, godec Jazo, Kresnice, Viniški tamburaši, Ljudski pevci Tuhinjske doline, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični, Hrušiški fanti ter Mira Huber in Tomaž Rauch.
Pozdravljeni v drugi polovici 19. stoletja, v letih, ko so bili aktualni narodni aktivisti, vprašanje in oblikovanje narodne zavesti in pripadnosti. Vrtincu, ki je v tistih letih močno prevetril evropsko celino, se tudi mi nismo izognili. Še posebno močno je zapihal v krajih ob državnih mejah tedanje habsburške monarhije. Vasi in mesta na naši zahodni meji so se prepletali z italijanskimi, laškimi; skupaj so živeli, peli, molili, delali. Vse to ni bil problem, dokler niso v zanosu vrtinca začeli poudarjati in zahtevati narodne identifikacije kmečkih prebivalcev. To včasih ni bilo ravno najbolj samoumevno dejanje. Vsaka stran – tako italijanska kot slovenska – je seveda vlekla k sebi, ob tem pa uporabljala različna orodja. Tudi ljudsko pesem. Doktorica Marjeta Pisk, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je v letu 2018 po desetletnem terenskem in raziskovalnem delu izdala knjigo Vi čuvarji ste obmejni – pesemska ustvarjalnost Goriških brd v procesih nacionalizacije kulture. Ob pogovoru z avtorico so se nam odstrli različni zanimivi odtenki življenja v tedanji situaciji. Vse to smo povezali z glasbo Primorske, ki nam jo bodo predali: pevke slovenske tržaške folklorne skupine Stu ledi, pevci Chiabudini, Nadiški puobi iz Benečije, Mešani pevski zbor Mačkovlje, Briški vokalni oktet in istrska skupina iz osemdesetih let Istranova.
Projekt Sounds of Slovenia je pod umetniškim vodstvom harmonikarja in skladatelja Janeza Dovča zaživel leta 2007 v okviru glasbene zadruge Celinka. Glasbeniki so osvetlili svojo lastno pot med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Zapisali so, da ''na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora; ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost; ne samo za oglaševanje, temveč uglaševanje. Letos so izdali svoj drugi album. Projektu, v katerem želijo poudarjati kulturno raznovrstnost kot tisto ključno za svetovno ravnovesje, so dali naslov Sozvočja. Stopili so namreč na zanimivo področje, na katerem se spajajo avtorska glasba, ljudske pesmi in slovenska poezija. Slišimo odlomke pesmi Karla Destovnika - Kajuha, Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Josipa Murna - Aleksandrova, Edvarda Kocbeka, Simona Jenka, Franceta Prešerna, Srečka Kosovela, Mileta Klopčiča in Kristine Šuler. Na albumu sodelujejo Gregor Volk – kitara, vokal in violina, Goran Krmac – tuba, bariton in bas kitara, Petra Vidmar – marimba in tolkala, Metod Banko – vokal, Boštjan Gombač – klarinet, piščali, zvočila in vokal, Klemen Kotar – saksofoni in flavta, Kristijan Kranjčan – bobni, Marino Kranjac – dude, sopele, mandolina in vokal, Robert Pikl – kitara in ukulele, pevska skupina Maroltovke in Janez Dovč – harmonika, elektronika in vokal.
Z velikim veseljem vstopamo v oddajo, saj vam lahko po dolgem času ponovno predstavimo novo glasbo. Preteklo leto nam je bilo v marsikaterih pogledih nenaklonjeno – tudi tako, da nas je oropalo številnih glasbenih izdaj, koncertov in ne nazadnje druženja, ki tako prijetno spontano ponudi priložnost za petje, muziciranje. Naša glasbena obzorja bodo krenila v smer proti severu. V svoji sredi pozdravljamo tri študente graške glasbene akademije, ki jih je združila ljubezen do ljudske glasbe, predvsem iz skandinavskih in baltskih dežel. Trio Lumi – kar v ugrofinskem jeziku pomeni sneg – sestavljajo Urban Megušar (SI), Oskar Longyka (SI) in Saimi Kortelainen (EE). V oddaji slišimo velik del novega glasbenega albuma in skladbe, kot so My first polska without her, Swedish polskas, Anna's waltz, Polka from Pielisjärvi, Guten i vang ...
Na pustni torek se podajamo v srce živega pustnega izročila Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz. Odhajamo na fašenk! Tako namreč domačini imenujejo pust. Zvočne zapise fašenskega doživetja smo ujeli na otvoritveni povorki lanskega 60. kurentovanja na Ptuju, kjer nam bodo pričevanja tistih, ki ta čas živijo, pomagala razumeti odgovor na vprašanje: ”Zakaj se maskirati?” O šegah, zgodovini in tradiciji razmišljata etnologa: dr. Aleš Gačnik in Matjaž Mlinarič. Predstavljata tradicionalne etnografske maske in pojasnjujeta, zakaj kurent ni unikatna maska v širšem evropskem prostoru. Viže širšega štajerskega prostora pa godejo: Kurja koža, tamburaši iz Cirkulan, godci ljudskih viž Loka Rošnja iz Starš ter Jararaja. Oddajo je pripravila Nika Rožanc.
V Idriji najdemo najstarejšo pihalno godbo v Sloveniji. Letos bodo praznovali 356-letnico obstoja, kar jo uvršča ne samo med najstarejše godbe v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in v svetu. Ja, ta slovenska zemlja ni kar tako! Prvič jih omenja poglavje v Slavi vojvodine Kranjske, kjer Valvasor opisuje slavje v Idriji ob počastitvi zmage habsburških čet nad Turki pri Budimu. Valvasor v odlomku kar trikrat omeni muzikante, ki so najprej sodelovali v procesiji in nato še igrali na zabavi na cesarskem travniku. Biti član idrijske godbe je v družbi vedno štelo kot posebna čast, vrednota. V zborniku ob 350-letnici beremo zapis nekdanjega člana, dr. Jožeta Felca, ki pravi tako: Moja mama, preprosta kmečka oziroma knapovska ženska, je bila mnogo bolj vesela in ponosna tisti dan, ko sem kot dijak odšel pomerit uniformo za idrijsko godbeniško uniformo, kot kakšnih deset let pozneje, ko sem prišel iz Ljubljane in prinesel diplomo Medicinske fakultete. Svoja doživetja in spomine iz življenja godbe so nam zaupali Marijan Kogej, Milanka Trušnovec, Andrej Lazar, Nace Kogej, Boris Peternelj, o bogati, zanimivi zgodovini, ki gre z roko v roki z idrijskim rudnikom živega srebra, pa nam je povedal umetniški vodja in muzikolog, Domen Prezelj.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Naj glasba prežene mrakobnost in nejevoljo, ki v zimskih mesecih tako radi naseljujeta naše misli in duha! Odenimo se z dobro voljo, obraz pa polepšajmo z nasmehom. Da, včasih ne gre kar tako, samo od sebe. Včasih pri tem potrebujemo pomoč, po našem mnenju je glasba odličen recept. Sprehodimo se od prekmurskih ravnic, kjer Marko banda poje in igra najnovejšo z naslovom Krvava rouža. Posvetimo se petju na tretko, ki je še posebno zanimivo v Halozah, saj so ga raziskovalci tam razmeroma pozno odkrili. Slišimo posnetek iz leta 1973, ko je pet Haložank prišlo v ljubljanski studio 14 in v treh urah na magnetofonski trak posnelo deset haloških pesmi. Na tretko zapojejo tudi pevke Akademske folklorne skupine France Marolt in ljudski pevci iz Luč ob Savinji. Glasba nam dopušča marsikaj, tudi prehod čez meje, zato gremo čez planke, vse od Tirolske do Pariza. Nazadnje še dajmo prostor zadnjim zimskim kolednikom, ki pojejo svečnico (2. februarja). Mi smo jih ujeli na Ptujskem polju, v vasi Stojnci, občina Markovci, in v Mali vasi, občina Gorišnica. Svoje pesmi in misli z nami delijo Alenka Domanjko Rožanc, Eva Kostanjevec, Lucija Janžekovič in Ajda Šterbal ter Špela Forštnarič, Irena Forštnarič in Marija Kolarič. Zadnjo januarsko oddajo sklenejo Katice.
V naši sredi pozdravimo prav posebne sogovornike. Po navadi se na teren odpravljamo k pevcem, pevkam, godcem. Tokrat smo jo ubrali k tistim, ki praviloma ostajajo v ozadju, pridno poslušajo, zapisujejo, berejo, pišejo, snemajo, razmišljajo, primerjajo, preobračajo, raziskujejo. Stopili smo skozi vrata velike, markantne stavbe na ljubljanskem Novem trgu številka 5. Tam v drugem nadstropju domuje najstarejši inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, to je Glasbenonarodopisni inštitut. Pod imenom Folklorni inštitut je bil ustanovljen že 15. oktobra 1934, in sicer na pobudo odbora Glasbene matice. Njegov prvi in dolgoletni vodja je bil znameniti France Marolt. Svoje naloge so ob ustanovitvi opredelili kot izčrpno zbiranje, sistematično urejanje, raziskovanje, kritično vrednotenje ter urejeno izdajanje slovenske glasbene folklore. Inštitut danes vodi predstojnica doktorica Mojca Kovačič, pred mikrofon pa stopijo tudi preostali sodelavci inštituta, ki predstavijo svoje delo in sedanje raziskovalno področje. Podlaga za glasbeni izbor oddaje so zvočne publikacije v izdaji inštituta. Slišali bomo: Ljudske pevce iz Cirkulan, ljudskega pevca iz Porabja, Nežo Klun in može iz Ribniške doline, Sidonijo Gašpar iz Porabja, Istrijanske muzikante in Kantadore ter Sodevske tamburaše.
Bili smo na obisku pri kustosu tržiškega muzeja, gospodu Bojanu Knificu. Bojan Knific čevlje občuduje, že več let tudi raziskuje, o njih zbira različne zanimivosti, podrobnosti, pričevanja. Vse to je zložil v več kot 400-stransko knjigo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih. Veliko je tudi ljudskih pesmi, ki omenja šuštarje/šoštarje/čevljarje v takšnem ali drugačnem kontekstu, saj je bil to v preteklosti vendarle pomemben mojstrski poklic. Obrtniki in kmetje na družbeni lestvici niso bili ravno izenačeni, obrtniki so veljali za nekaj več. Pesmi o rokodelcih, ugotavlja Zmaga Kumer, so največkrat šaljive in zanalašč poudarjajo lastnosti, ki rokodelce smešijo. Slišalo bomo družino Erčulj, pevca in godca z Rudnega, Tomaža Raucha na žvégli, Aleša Hadalina, skupino pevcev in pevk z Blagovice, pevsko skupino Spominčice, prekmursko Marko bando, Petračeva s Hudega Vrha, pevce in pevke Kulturnega društva Jerbas, pevsko skupino Drumlce in Saša Galeta ob spremljavi komornega orkestra RTV Slovenija.
Nocoj je tretji sveti večer, kot rečemo, in najbrž bi zdaj že mnogi med vami doživeli poseben obisk, ki se zgodi le enkrat v letu, prav na nocojšnji večer. V jasno zvezdnato nebo bi se nocoj morala razlegati pesem trikraljevskih kolednikov. Šestega januarja namreč praznujejo Sveti trije kralji. Če smo natančni, moramo poudariti, da Rimskokatoliška cerkev ne slavi ''Svetih treh kraljev'', temveč Gospodovo razglašenje oz. epifanijo. Praznik je del zimskih obredij in koledovanj, ki so v času okrog božiča in novega leta najbolj zgoščena. Zanimivo je, da so trikraljevski koledniški obhodi skupni vsem sosednjim evropskim državam. Korenine namreč segajo tja daleč v predkrščansko dobo, do danes pa se je njihova podoba večkrat spremenila. Zanimivo je tudi dejstvo, da niti število tri, ki ga danes jemljemo za samoumevnega ob omembah kraljev, ni vedno držalo. Sirsko in druga vzhodna izročila jih naštevajo tudi do dvanajst. Več o zanimivi zgodovini tega dogodka nam pove dr. etnologije in kulturne antropologije Tomaž Simetinger, na poti od hiše do hiše spremljamo skupino s Šoštanjskega, osebno izkustvo koledovanja pa bo z nami delil Jože Jeseničnik. V svoji družbi pozdravimo, pa čeprav samo v mislih in prek radijskih sprejemnikov, trikraljevske kolednike. To so skupina Katice, družina Miklavž, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Kraški šopek Sežana, pevci iz Zagorice - Dobrepolje, pevke in pevci iz Starš pri Mariboru, koledniki iz Blač in Melvič iz Ziljske doline, skupina Cintare, koledniki iz Števerjana, skupina Tolovaj Mataj in Kamniški koledniki.
Leto, ki gre v zaton, je bilo, roko na srce, težavno. Prikrajšani smo bili za normalen vsakdanjik, ki ga je zamenjala nova realnost brez bližine, dotika, objema. A vendar smo se še kako dobro znašli in poiskali številne načine, da smo vzdrževali stike. Prav glasbeniki so se ob tem še posebej trudili, da bi nam z glasbo – staro in novo – lepšali dneve, nas bodrili in nas za nekaj minut premaknili v drug svet. Glasba nas osrečuje in brani pred malodušjem, ki čaka za bližnjim vogalom. Z željami in kolednicami stopamo onstran meja naše zemlje. Poslušali bomo besedilna in glasbena voščila glasbenih urednikov evroradijske mreže iz Češke, Hrvaške, Slovaške, Poljske, Švedske, iz Bolgarije, Švice, Estonije, Moldavije, Velike Britanije, Ukrajine in Rusije. Temu bodo dodali tudi naše, slovenske melodije.
December je zadnji mesec, mesec, ko se potegne črto in naredi obračun. Prav tako pa je izmed vseh najbolj prazničen in zato poln običajev in petja. 4. decembra goduje sv. Barbara, ki so jo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju zaznamovali obhodi hiš z različnimi prošnjami za srečo pri živini in hiši. Sledi sv. Lucija - 13. decembra, ko so po vaseh koledovale ženske, ki so se oblekle v bele halje in strašile vse naokrog. Ob tem so tulile in razbijale s krožnikom, na katerem so imele oči, saj si je po legendi sveta Lucija iztaknila oči. V Porabju so na ta dan mladi fantiči 'kokodakali' od hiše do hiše. V adventu je bilo v nekaterih slovenskih krajih devet dni pred božičem v navadi Marijino popotovanje, čemur ponekod pravijo, da Marijo nosijo. Običaj, ki je nastal v 19. stoletju, je naša oddaja ujela leta 2013 v vasi Rakitna blizu Ljubljane. Prijetno praznično vzdušje bodo v pesmih z nami delili člani družine Volk iz Ilirske Bistrice, Katice, pevke in godci Akademske folklorne skupine France Marolt, Bogdana Herman, Kranjski furmani in dve pevki iz Bele krajine.
Ljubiteljska dejavnost je letos v krču. Tako kot smo vajeni folklornih nastopov predvsem v pomladnih mesecih, smo ob koncu leta vajeni, da se na skupnem odru srečajo pevci, godci in drugi poustvarjalci ljudskega izročila. Ker letos tega srečanja ni, smo se odločili, da spomnimo na lansko državno revijo poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev 2019, ki je bila v Kulturnem domu v Artičah. Prireditev je povezoval Jaka Birkelbach, samostojni strokovni svetovalec na območni izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Črnomlju. V drugem delu bomo slišali: Adlešičke tamburaše kulturno-umetniškega društva Božo Račič, ljudske pevce iz Luč kulturno-umetniškega društva Tone Mlačnik Luče, godce ljudskih viž Jerbas kulturnega društva Jerbas iz Tržiča, pevsko skupino Maroltovke Akademske folklorne skupine France Marolt in Primoža Gnidovca iz folklorne skupine Podkuca, Naklo. V spremljevalnem programu so zapeli Fantje Artiški in glasbeno-pripovedovalska zasedba Bajate.
Ljubiteljska dejavnost je letos v krču. Tako kot smo vajeni folklornih nastopov predvsem v pomladnih mesecih, smo ob koncu leta vajeni, da se na skupnem odru srečajo pevci, godci in drugi poustvarjalci ljudskega izročila. Ker letos tega srečanja ni, smo se odločili, da spomnimo na lansko revijo Napev - Odsev, ki se je odvila v Kulturnem domu v Artíčah. Prireditev je povezoval Jaka Birkelbach, samostojni strokovni svetovalec na območni izpostavi Javnega skladba za kulturne dejavnosti v Črnomlju. Posnetek bomo predvajali v dveh delih. Nocoj bomo slišali: godce mladinske folklorne skupine Lintvar, Drumlce in Fante z Viča - skupini Kulturno umetniškega društva Židan Parazol Ljubljana, Gmajnice - duet sester Apšner Kulturno-umetniškega društva Stopinje Mozirje in Vaberške fante iz Kovače vasi - Kulturno-umetniško društvo Šmartno na Pohorju. Nastopajoče so s pesmijo pozdravili domačini: ljudski pevci Fantje artiški, ki bodo zapeli prvi.
Neveljaven email naslov