Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Roman, v katerem tanzanijsko-britanskega nobelovca zanima, kakšni so bili prvi destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so okoli leta 1900 še obstajale v vzhodni Afriki
Ko so oktobra leta 2021 v Stockholmu razkrili ime novopečenega prejemnika Nobelove nagrade za književnost, se je večina bralk in bralcev po svetu menda le začudeno spogledovala. Prestižno priznanje je takrat namreč pripadlo relativno neznanemu tanzanijsko-britanskemu pisatelju, Abdulrazaku Gurnahu. Toda švedski akademiki so, ko so utemeljevali, zakaj Nobelovo nagrado podeljujejo prav Gurnahu, prepričano in prepričljivo govorili o pisateljevem sicer brezkompromisnem, a razumevanja polnem prikazu učinkov, ki jih ima dediščina kolonializma na usodo beguncev, izgubljenih v vmesnem prostoru med kulturami in kontinenti.
Zveni intrigantno, ni kaj, toda bralke in bralci pri nas te sodbe doslej nismo mogli dovolj zanesljivo preveriti, saj v slovenščini nismo imeli na voljo prav nobenega Gurnahovega dela. To se je naposled spremenilo pred nekaj meseci, ko je pri založbi Morfemplus v prevodu Alenke Ropret izšel Paradiž, za katerega poznavalci pravijo, da je pravzaprav eden ključnih romanov Gurnahovega pisateljskega opusa.
A kdor v Paradiž pomoli le nos, bo hitro ugotovil, da Gurnah vsaj tu ne piše zares o beguncih današnjega sveta, pač pa ga zanima, kakšni so bili prvi, najzgodnejši destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so ob koncu 19. stoletja še obstajale v vzhodni Afriki.
Kakšna je torej podoba življenja na območju današnje Tanzanije okoli leta 1900, ki si jo ustvarimo ob branju Paradiža? In zakaj se zdi, da Gurnaha – pa čeprav ne pušča prav nobenih dvomov o brutalnem nasilju evropskih kolonizatorjev – ne mika po vsej sili romantizirati življenja v predkolonialni dobi? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Alenko Ropret.
Foto: Goran Dekleva
823 epizod
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Roman, v katerem tanzanijsko-britanskega nobelovca zanima, kakšni so bili prvi destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so okoli leta 1900 še obstajale v vzhodni Afriki
Ko so oktobra leta 2021 v Stockholmu razkrili ime novopečenega prejemnika Nobelove nagrade za književnost, se je večina bralk in bralcev po svetu menda le začudeno spogledovala. Prestižno priznanje je takrat namreč pripadlo relativno neznanemu tanzanijsko-britanskemu pisatelju, Abdulrazaku Gurnahu. Toda švedski akademiki so, ko so utemeljevali, zakaj Nobelovo nagrado podeljujejo prav Gurnahu, prepričano in prepričljivo govorili o pisateljevem sicer brezkompromisnem, a razumevanja polnem prikazu učinkov, ki jih ima dediščina kolonializma na usodo beguncev, izgubljenih v vmesnem prostoru med kulturami in kontinenti.
Zveni intrigantno, ni kaj, toda bralke in bralci pri nas te sodbe doslej nismo mogli dovolj zanesljivo preveriti, saj v slovenščini nismo imeli na voljo prav nobenega Gurnahovega dela. To se je naposled spremenilo pred nekaj meseci, ko je pri založbi Morfemplus v prevodu Alenke Ropret izšel Paradiž, za katerega poznavalci pravijo, da je pravzaprav eden ključnih romanov Gurnahovega pisateljskega opusa.
A kdor v Paradiž pomoli le nos, bo hitro ugotovil, da Gurnah vsaj tu ne piše zares o beguncih današnjega sveta, pač pa ga zanima, kakšni so bili prvi, najzgodnejši destabilizirajoči učinki evropskega kolonialnega osvajanja na tradicionalne družbe, kakršne so ob koncu 19. stoletja še obstajale v vzhodni Afriki.
Kakšna je torej podoba življenja na območju današnje Tanzanije okoli leta 1900, ki si jo ustvarimo ob branju Paradiža? In zakaj se zdi, da Gurnaha – pa čeprav ne pušča prav nobenih dvomov o brutalnem nasilju evropskih kolonizatorjev – ne mika po vsej sili romantizirati življenja v predkolonialni dobi? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Alenko Ropret.
Foto: Goran Dekleva
Himalaja. Beseda sama v sanskrtu pomeni domovanje snega. Mogočna gorska pregrada, skrivnostna in težko dostopna, o kateri se je zato spletlo veliko legend. In zato že od nekdaj v ljudeh tli želja, da bi to mogočno stvaritev narave tudi raziskali. Viki Grošelj je eden tistih srečnežev, ki mu je večkrat uspelo pogledati na svet z višine več kot 8000 metrov. Je tudi eden tistih srečnežev, ki svoja doživetja rad podeli z bralci kot avtor številnih knjig. V svoji zadnji zaokroži pot čez vseh 14 osemtisočakov, spoznamo uspehe in tudi težke trenutke doživetij, ki so pri osvajanju najvišjih gora žal neizogibni. »Velikani Himalaje« Vikija Grošlja so zato dragoceno popotovanje, ki ne bo nikoli končano. Oddajo je pripravila Lucija Fatur.
»Potica je v zavesti Slovenca nekaj praznično samoumevnega«, piše v knjigi Potice iz Slovenije prof. dr. Janez Bogataj. Vsak praznik v letu ima lahko svojo. Božič orehovo, dan samostojnosti in enotnosti pa potico s suhim sadjem. Priznani etnolog v svoji zadnji monografiji najprej stre enigmo o izvoru in razvoju te sladice. Preseje njeno prisotnost v jedilnikih slovenskih pokrajin in jo primerja s podobnim pecivom v Evropi. Potico prepozna tudi kot navdih kulturnega ustvarjanja in simbol naše države. Oddajo pripravlja Barbara Belehar Drnovšek.
Profesor doktor Bogomil Ferfila, vodja Ameriških in svetovnih študij na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, je v knjigi Popotniške stopinje Severne Amerike 1972 - 2012, ki je izšla v zbirki Svet na dlani Založbe FDV. zbral 40 let potopisov s svojjih potovanj. Avtorja knjige smo med drugim vprašali, v katero poglavje knjige bi odpotoval, če bi imel časovni stroj. Oddajo je pripravila Urška Henigman.
»Trideset let sem star, najbolj nora leta bi morala biti za mano, in čeprav danes pravijo, da so trideseta nova dvajseta, bo moja malha pustolovščin ostala prazna,« nas v svoj svet uvede Herman Vitežnik, protagonist prvenca avtorja Miha Stoparja, ki v svojem delu govori o odraščanju v tranzicijskih in turbulentnih časih, kjer junak išče svojo identiteto v malem mestu – Vipavi, kjer so vsi zvezde, od župana do rekorderja v pitju špricerjev. O romanu z naslovom Herman Vitežnik smo spregovorili s publicistko Majo Žvokelj. Oddajo Sobotno branje je pripravila Martina Černe.
Česa vsega ljudje ne počnemo, da bi ohranili svojo vitalnost. Nekateri se, na primer, zagrizeno ukvarjajo s športom, drugi veliko pozornosti posvečajo svoji prehrani, spet tretji verjamejo, da pomaga reševanje križank. No, roman Na Zgornji Maslovki sodobne rusko-izraelske pisateljice Dine Rubine pa nam dopoveduje, da nič ne poživlja tako kot umetnost. Je potemtakem obisk galerije lahko tako učinkovit kot obisk fitnes centra? – Preverjamo v današnjem Sobotnem branju, ki ga je pripravil Goran Dekleva.
Dela sodobne umetnosti v svetu dosegajo vrtoglave cene, ki gredo v milijone evrov. Gospodarska kriza se trga sodobne umetnosti skorajda ni dotaknila. Francoski novinarki Daniele Granet in Catherine Lamour sta dve leti raziskovali, kakšne zakonitosti se skrivajo v ozadju tega elitnega posla, in svoje ugotovitve predstavili v knjigi Velike in male skrivnosti sveta umetnosti. V ta svet smo s prevajalcem knjige in umetnostnim kritikom Branetom Kovičem pogledali v oddaji Sobotno branje.
Zdi se, da se slovenski film vnovič prebuja. Kot vedno je za razumevanje sedanjosti dobrodošel pogled v preteklost. Maškarada je knjiga, ki vam bo na novo odkrila slovenske filme in preobrnila pogled na zgodovino slovenskega filma, so zapisali pri založbi UMco. Avtor knjige marcel Štefančič, jr. namreč pravi, da knjiga skuša pokazati, kako se je v slovenskih socialističnih filmih zrcalila svetovna zgodovina filma in kako je svetovna zgodovina filma podžigala strašne fantazije slovenskega filma. O knjigi se je z urednikom Samom Rugljem pogovarjala Urška Henigman.
Ko govorimo o drugi svetovni vojni, praviloma ne mislimo na Avstralijo. A najmanjša celina le ni bila - kot dokazuje tudi zadnji, posthumno izdani roman edinega avstralskega nobelovca, Patricka Whita - izvzeta iz nemirnega in krvavega časa. V Whitovem Visečem vrtu tako beremo o dečku Gilbertu in deklici Irene, ki sta, potem ko v vojni vihri izgubita vsak po enega starša, pred svetovno morijo prisiljena pribežati v predmestje Sydneyja in si tam ustvariti novo življenje in novo identiteto. Njuno zgodbo, ki se žalostno ponavlja tudi v današnjem času, bomo podrobneje osvetlili v tokratnem Sobotnem branju.
Novinar Vasja Badalič v svoji knjigi Teror "trajne svobode" piše o svojih izkušnjah v Afganistanu in Pakistanu, ki ju je večkrat obiskal v zadnjih petih letih ter o dogajanju tam poda zelo kritično sliko.
O KOMEDIJI OSLI TITA MAKCIJA PLAVTA SE JE S KLASIČNIM FILOLOGOM DR. MARKOM MARINČIČEM POGOVARJAL GORA DEKLEVA.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.
Neveljaven email naslov