Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
70 let Primorskega dnevnika in Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu ter 60-letnica veljavnosti Avstrijske državne pogodbe so med drugim teme tokratne oddaje.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav vnovič zaznamujejo pomembne obletnice.
70 let Primorskega dnevnika
13.maja 1945 je v osvobojenem Trstu kot naslednik Partizanskega dnevnika izšla prva številka Primorskega dnevnika. Rojakom se je uresničila velika želja in po dvajsetih letih molka se je začela slovenska beseda vnovič uveljavljati na Tržaškem. V sedmih desetletjih je časnik prestal številne viharje. Odgovorni urednik Dušan Udovič pa zagotavlja, da bodo vztrajali na svoji poti, čeprav se ekipa novinarjev vseskozi zmanjšuje:
“Vrednote, kot so svoboda, demokratična pravila in solidarnost, vse to, kar je pomenil partizanski boj in cilje, ki jih je imel, je treba uveljavljati tudi v današnjih razmerah. Svet je drugačen, okoliščine so drugačne, toda vrednote veljajo še naprej in naš časopis jih bo posredoval svojim bralcem.”
Časopis zaradi varčevanja preživlja težke čase. Predsednik uprave DZP PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojan Brezigar, pojasnjuje, da so imeli lani 700.000 evrov izgube, saj so iz italijanskega sklada za založništvo dobili polovico manj denarja, kot bi jim po zakonu pripadalo. S pristojnimi na deželni ravni se zdaj dogovarjajo, da bi kot nadomestilo dobili del denarja za delovanje slovensko narodne skupnosti, ki ga je iz Rima dobila dežela. Novosti bi lahko prinesel tudi spremenjeni zakon o založništvu, po katerem bi dobili manjšinski dnevniki poseben status in vnaprej določen znesek subvencije. Toda, to je za zdaj še vedno le obljuba, dodaja Brezigar. Po njegovem vsega tega, kar prinaša dnevnik, ne bi bilo brez velike požrtvovalnosti zaposlenih. Ti delajo v izrednih razmerah, po solidarnostni pogodbi, s krajšim delovnim časom in seveda nižjo plačo, kar pa ne pomeni, da delajo manj. Nasprotno!. Ker je manj zaposlenih, morajo v krajšem času narediti še več in to v spremenjenem medijskem okolju.
Znanstveni licej F. Prešerna Trst
70-letnico delovanja letos obeležuje tudi Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu, ki je bil ustanovljen v prvih mesecih po drugi svetovni vojni, ko je zavezniška uprava z okrožnico omogočila ustanovitev gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da bi imeli tudi zamejski rojaki možnosti za šolanje v svojem jeziku, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. V desetletjih se je znanstveni licej razvijal in spreminjal, se spopadal z različnimi težavami, danes pa se lahko pohvali z 240 učenci na 4 različnih smereh, ki imajo po končanem šolanju možnosti za vpis na tako rekoč katerokoli fakulteto v Italiji ali Sloveniji. Znanstveni licej Franceta Prešerna je ena od štirih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, njegova posebnost pa je prav široko humanistično znanje, ki ga dobijo dijaki. Posebnost pa je tudi klasični licej, ena od smeri, ki je v Sloveniji zelo redka, s poukom staro-grščine in latinščine. Več o klasičnem liceju bomo spregovorili v eni prihodnjih oddaj.
Avstrijska državna pogodba kot rezultat otoplitve hladne vojne
15.maja 1955 so na Dunaju države zaveznice (ZDA, ZSSR, VB in Francija) in Avstrija slovesno podpisale “Pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije”, ki jo poznamo tudi pod imenom “Avstrijska državna pogodba”. Gre za mednarodni sporazum, ki je bil s 7. členom zelo pomemben tudi za koroške Slovence, saj so v njem določene pravice slovenske in hrvaške manjšine. Kot pojasnjuje zgodovinar doktor Teodor Domej, je že zelo kmalu po osvoboditvi na Koroškem prišlo do spora med britansko in jugoslovansko vojsko, ki se je morala umakniti z avstrijske Koroške še maja 1945. Kmalu je postalo jasno, da sprememb meja ne bo:
“ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza so se že leta 1943 odločile, da je treba vzpostaviti Avstrijo kot samostojno državo, kar je bil precedens. Aprila 1945 je nekaj podobnega novemu avstrijskemu predsedniku obljubil tudi Stalin. To je veliko pomenilo. Odločitev o meji je bila sprejeta zelo zgodaj, kocka je padla že maja 1945. Formalno je bilo sicer to vprašanje odprto vse do leta 1949.”
Vprašanje avstrijske meje je bilo odprto tudi na Južnem Tirolskem, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, opozarja doktor Domej. Avstrija je zahtevala njeno priključitev, toda zavezniki so dali jasno vedeti, da sprememb meja ne bo, kar je nakazovalo, kakšna bo odločitev glede meje na Koroškem. Že leta 1947, ko so se uradno začela pogajanja o avstrijski državni pogodbi je bil pripravljen tudi osnutek zaščitnega člena za slovensko in hrvaško manjšino in jugoslovanski politiki so vedeli, da so možnosti slabe.
“Tito je že leta 1947 javno rekel, da je komaj kaj možnosti, da bi se mejno vprašanje na Koroškem rešilo v prid Jugoslavije.”
In kaj je bilo odločilno, da je bila leta 1955 podpisana avstrijska državna pogodba?
“Razvoj na odrih svetovne politike je bil v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne zelo zapleten. Že leta 1945 se je nakazovalo obdobje hladne vojne, iz leta v leto je napredovala blokovska delitev sveta in že kmalu se pojavijo spori med tako imenovanim zahodom in vzhodom. V tem vrtincu pa se je znašla tudi Avstrija, ki je bila v primerjavi z Nemčijo manjši zaloga in neke vrste poskusni zajček, čeprav je bil razplet drugačen kot v Nemčiji.”
Avstrija je imela srečo, da je dobila državno pogodbo ob otoplitvi hladne vojne, ki je nastopila po smrti Stalina in se je Sovjetska zveza želela vnovič uveljaviti na svetovnem prizorišču. Eno temeljnih vprašanj je bilo tudi vprašanje pripadnosti varšavskemu paktu, nastalem leta 1954. Avstrija, ki se je odločila za status nevtralne in blokovsko nevezane države, je prav zato dobila tudi državno pogodbo, pojasnjuje dr. Domej:
“Poseben zakon, ki je določal to nevtralnost, je poleg državne pogodbe ostal nosilni steber Republike Avstrije dolga desetletja, vse do vstopa v Evropsko unijo.”
Daljši pogovor z dr. Teodorjem Domejem, zgodovinarjem iz Celovca, lahko slišite v oddaji.
Z Ireno Margan, ravnateljico reške osnovne šole Pečine in pobudnico pouka slovenščine, ki odhaja v pokoj, se pogovarjamo o spoštljivi “slovenski” dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi.
Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja. V oddaji pa lahko slišite tudi odmeve po prvem uradnem obisku predstavnikov rojakov iz Porabja in s Hrvaške pri predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu. Rojaki so mu predstavili svoje težave, večinoma so povezane prav s šolstvom in se zavzeli za krepitev stikov. Predsednik zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc pa je ob tem opozoril tudi strah, da bi se odnosi med večinskim prebivalstvom in slovensko manjšino poslabšali zaradi pričakovanja odločitve arbitražnega sodišča glede meje in nespretne izjave slovenskega zunanjega ministra.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
70 let Primorskega dnevnika in Znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu ter 60-letnica veljavnosti Avstrijske državne pogodbe so med drugim teme tokratne oddaje.
Tokratno druženje z rojaki iz sosednjih držav vnovič zaznamujejo pomembne obletnice.
70 let Primorskega dnevnika
13.maja 1945 je v osvobojenem Trstu kot naslednik Partizanskega dnevnika izšla prva številka Primorskega dnevnika. Rojakom se je uresničila velika želja in po dvajsetih letih molka se je začela slovenska beseda vnovič uveljavljati na Tržaškem. V sedmih desetletjih je časnik prestal številne viharje. Odgovorni urednik Dušan Udovič pa zagotavlja, da bodo vztrajali na svoji poti, čeprav se ekipa novinarjev vseskozi zmanjšuje:
“Vrednote, kot so svoboda, demokratična pravila in solidarnost, vse to, kar je pomenil partizanski boj in cilje, ki jih je imel, je treba uveljavljati tudi v današnjih razmerah. Svet je drugačen, okoliščine so drugačne, toda vrednote veljajo še naprej in naš časopis jih bo posredoval svojim bralcem.”
Časopis zaradi varčevanja preživlja težke čase. Predsednik uprave DZP PRAE, ki izdaja Primorski dnevnik, Bojan Brezigar, pojasnjuje, da so imeli lani 700.000 evrov izgube, saj so iz italijanskega sklada za založništvo dobili polovico manj denarja, kot bi jim po zakonu pripadalo. S pristojnimi na deželni ravni se zdaj dogovarjajo, da bi kot nadomestilo dobili del denarja za delovanje slovensko narodne skupnosti, ki ga je iz Rima dobila dežela. Novosti bi lahko prinesel tudi spremenjeni zakon o založništvu, po katerem bi dobili manjšinski dnevniki poseben status in vnaprej določen znesek subvencije. Toda, to je za zdaj še vedno le obljuba, dodaja Brezigar. Po njegovem vsega tega, kar prinaša dnevnik, ne bi bilo brez velike požrtvovalnosti zaposlenih. Ti delajo v izrednih razmerah, po solidarnostni pogodbi, s krajšim delovnim časom in seveda nižjo plačo, kar pa ne pomeni, da delajo manj. Nasprotno!. Ker je manj zaposlenih, morajo v krajšem času narediti še več in to v spremenjenem medijskem okolju.
Znanstveni licej F. Prešerna Trst
70-letnico delovanja letos obeležuje tudi Znanstveni licej Franceta Prešerna v Trstu, ki je bil ustanovljen v prvih mesecih po drugi svetovni vojni, ko je zavezniška uprava z okrožnico omogočila ustanovitev gimnazije s slovenskim učnim jezikom, da bi imeli tudi zamejski rojaki možnosti za šolanje v svojem jeziku, pojasnjuje ravnateljica Loredana Guštin. V desetletjih se je znanstveni licej razvijal in spreminjal, se spopadal z različnimi težavami, danes pa se lahko pohvali z 240 učenci na 4 različnih smereh, ki imajo po končanem šolanju možnosti za vpis na tako rekoč katerokoli fakulteto v Italiji ali Sloveniji. Znanstveni licej Franceta Prešerna je ena od štirih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, njegova posebnost pa je prav široko humanistično znanje, ki ga dobijo dijaki. Posebnost pa je tudi klasični licej, ena od smeri, ki je v Sloveniji zelo redka, s poukom staro-grščine in latinščine. Več o klasičnem liceju bomo spregovorili v eni prihodnjih oddaj.
Avstrijska državna pogodba kot rezultat otoplitve hladne vojne
15.maja 1955 so na Dunaju države zaveznice (ZDA, ZSSR, VB in Francija) in Avstrija slovesno podpisale “Pogodbo o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije”, ki jo poznamo tudi pod imenom “Avstrijska državna pogodba”. Gre za mednarodni sporazum, ki je bil s 7. členom zelo pomemben tudi za koroške Slovence, saj so v njem določene pravice slovenske in hrvaške manjšine. Kot pojasnjuje zgodovinar doktor Teodor Domej, je že zelo kmalu po osvoboditvi na Koroškem prišlo do spora med britansko in jugoslovansko vojsko, ki se je morala umakniti z avstrijske Koroške še maja 1945. Kmalu je postalo jasno, da sprememb meja ne bo:
“ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza so se že leta 1943 odločile, da je treba vzpostaviti Avstrijo kot samostojno državo, kar je bil precedens. Aprila 1945 je nekaj podobnega novemu avstrijskemu predsedniku obljubil tudi Stalin. To je veliko pomenilo. Odločitev o meji je bila sprejeta zelo zgodaj, kocka je padla že maja 1945. Formalno je bilo sicer to vprašanje odprto vse do leta 1949.”
Vprašanje avstrijske meje je bilo odprto tudi na Južnem Tirolskem, ki je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, opozarja doktor Domej. Avstrija je zahtevala njeno priključitev, toda zavezniki so dali jasno vedeti, da sprememb meja ne bo, kar je nakazovalo, kakšna bo odločitev glede meje na Koroškem. Že leta 1947, ko so se uradno začela pogajanja o avstrijski državni pogodbi je bil pripravljen tudi osnutek zaščitnega člena za slovensko in hrvaško manjšino in jugoslovanski politiki so vedeli, da so možnosti slabe.
“Tito je že leta 1947 javno rekel, da je komaj kaj možnosti, da bi se mejno vprašanje na Koroškem rešilo v prid Jugoslavije.”
In kaj je bilo odločilno, da je bila leta 1955 podpisana avstrijska državna pogodba?
“Razvoj na odrih svetovne politike je bil v prvem desetletju po koncu druge svetovne vojne zelo zapleten. Že leta 1945 se je nakazovalo obdobje hladne vojne, iz leta v leto je napredovala blokovska delitev sveta in že kmalu se pojavijo spori med tako imenovanim zahodom in vzhodom. V tem vrtincu pa se je znašla tudi Avstrija, ki je bila v primerjavi z Nemčijo manjši zaloga in neke vrste poskusni zajček, čeprav je bil razplet drugačen kot v Nemčiji.”
Avstrija je imela srečo, da je dobila državno pogodbo ob otoplitvi hladne vojne, ki je nastopila po smrti Stalina in se je Sovjetska zveza želela vnovič uveljaviti na svetovnem prizorišču. Eno temeljnih vprašanj je bilo tudi vprašanje pripadnosti varšavskemu paktu, nastalem leta 1954. Avstrija, ki se je odločila za status nevtralne in blokovsko nevezane države, je prav zato dobila tudi državno pogodbo, pojasnjuje dr. Domej:
“Poseben zakon, ki je določal to nevtralnost, je poleg državne pogodbe ostal nosilni steber Republike Avstrije dolga desetletja, vse do vstopa v Evropsko unijo.”
Daljši pogovor z dr. Teodorjem Domejem, zgodovinarjem iz Celovca, lahko slišite v oddaji.
Z Ireno Margan, ravnateljico reške osnovne šole Pečine in pobudnico pouka slovenščine, ki odhaja v pokoj, se pogovarjamo o spoštljivi “slovenski” dediščini, ki jo pušča za sabo, in množici stkanih vezi.
Brez knjig v slovenskem jeziku rojaki v zamejstvu ne bi mogli skrbeti za ohranjanje maternega jezika. Porabskim Slovencem pri tem pomaga tudi Bibliobus murskosoboške pokrajinske in študijske knjižnice, ki te dni praznuje 20-letnico delovanja. V oddaji pa lahko slišite tudi odmeve po prvem uradnem obisku predstavnikov rojakov iz Porabja in s Hrvaške pri predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu. Rojaki so mu predstavili svoje težave, večinoma so povezane prav s šolstvom in se zavzeli za krepitev stikov. Predsednik zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc pa je ob tem opozoril tudi strah, da bi se odnosi med večinskim prebivalstvom in slovensko manjšino poslabšali zaradi pričakovanja odločitve arbitražnega sodišča glede meje in nespretne izjave slovenskega zunanjega ministra.
Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
Neveljaven email naslov