Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do sožitja med narodi v regiji Alpe Jadran tudi s pomočjo kulturnega delovanja in mladih podjetnih rojakov
Predsednik države Borut Pahor je minuli teden podelil državna odlikovanja in med dobitniki je bil tudi Igor Komel, ki je dobil medaljo za zasluge za uspešno uveljavljanje Kulturnega doma v Gorici, za ustvarjanje prostora za povezovanje in sodelovanje med narodi in kulturami, poleg tega pa je bil pobudnik postavitve spomenika padlim na soški fronti v Doberdobu.
Dolgoletni vodja Kulturnega doma v Gorici sodi med osebnosti, ki so z vztrajnostjo in veliko družbeno-politično zavzetostjo veliko prispevale k rasti in razvoju kulturne dejavnosti na Goriškem in v celotnem obmejnem prostoru, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja, ki ga je bil Igor Komel zelo vesel, prav tako pa tudi zavedanja o pomembni vlogi kulturnega doma v Gorici.
In kaj si želi v prihodnje? Da bi tudi drugi domovi posnemali naše delo in postali kulturni domovi miru, pravi Igor Komel:
“Po drugi strani pa naj v našem večjezičnem prostoru kulturni domovi postanejo domovi sožitja, kjer potekajo dogodki v vseh jezikih. Da v našem prostoru lahko govorim z Italijanom slovensko in mi on odgovarja italijansko, pomeni, da obstaja pasivni bilingvizem, na našem območju pa bi lahko bili najmanj trojezični, če ne štirijezični.”
Ena od želja Igorja Komela pa je tudi, da bi si Slovenci iz Gorice vsaj enkrat mesečno ogledali prireditev v Novi Gorici in obratno, da bi Novogoričani obiskali kulturni dom v Gorici.
V Vrbi ob Vrbskem jezeru je 25. in 26.5.2018 potekalo prvo srečanje mreže mladih Alpe Jadran – Maj, ki so ga pripravile vse štiri slovenske zamejske gospodarske organizacije ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
30 mladih iz Slovenije in vseh štirih sosednjih držav je tako poslušalo predavanja o prednostih in pasteh globalizacije ter pomenu davkov.
Eden od razlogov za ustanovitev mreže je, pravi pobudnik, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser, da je sodelovanja med Slovenci v sosednjih državah vse manj, po drugi strani pa bi radi spodbudili mlade.
“Pogledati moramo, kako bi v tem malem prostoru organizirali mrežo mladih ljudi, ki bodo jutri prevzeli odgovorne funkcije znotraj narodne skupnosti, v krajih, kjer živijo, in da bi se ti ljudje med seboj poznali.”
Prav stiki, ki so se spletli med mladimi, so bili, sodeč po izjavah sodelujočih, eden najpomembnejših dejavnikov prvega srečanja mreže MAJ – Mladi v regiji Alpe Jadran.
Druženje mladih se bo sredi junija nadaljevalo v Trstu, septembra bo sledilo srečanje na Reki, v začetku oktobra v Monoštru in nato konec oktobra zaključek v Ljubljani.
Leta 2002 je bil v Zagrebu ustanovljen poslovni klub slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov, da bi olajšal delo slovenskih podjetij na tem območju ter okrepil gospodarske stike med državama.
70 članov kluba se redno srečuje na poslovnih konferencah, okroglih mizah, delavnicah in neformalnih srečanjih. Vodenje pisarne kluba je aprila letos prevzela Vesna Vukšinić Zmaić, pred tem tajnica SKD Istra v Pulju. Kot je povedala Marjani Mirković, odnosi med državama ne vplivajo na gospodarsko sodelovanje.
“Mislim, da gospodarstvo na neki ravni živi svoje življenje. Sodelovanje je vedno bilo in vedno bo, ne glede na to, kako plešejo na političnem parketu oziroma v politiki. Gospodarstvo vedno funkcionira.”
“Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja” je naslov triletnega slovensko madžarskega raziskovalnega projekta, v okviru katerega sta predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje doktorica Ingrid Slavec Gradišnik in doktorica Katarina Hirnök Munda z Inštituta za narodnostna vprašanja na terenu spraševali ljudi v Porabju, kako doživljajo spreminjanje slovensko-madžarske meje. Zanimalo ju je tudi, kakšni so njihovi spomini na to, kar se je dogajalo v preteklosti.
Poglobljena zgodovinsko etnografska analiza območja je eden od štirih sklopov projekta, katerega namen je, kot je Silvi Eöry povedala dr. Ingrid Slavec Gradišnik, preučiti vplive nacionalnih in krajinskih parkov ter zaščite naravne in kulturne dediščine, ki so pomemben izziv za prebivalce območij v parkih.
Premeščanje meje je globoko poseglo v življenje porabskih Slovencev in določilo status teh pokrajin. Prvič po koncu 1. svetovne vojne, ko je po podpisu Trianonske mirovne pogodbe velik del Slovenske krajine pripadel Kraljevini SHS, drugič pa po koncu 2. svetovne vojne, ko so na slovensko-madžarski meji postavili železno zaveso. Zaradi nje so stiki popolnoma zamrli, pojasnjuje dr. Katarina Hirnök Munda.
“Toda ljudje se vedno znajdejo in tako so vendarle prišli do določenih informacij, kako je s sorodniki. Bodisi so šli do meje in tam glasneje govorili, saj v Porabju vojaki niso znali slovensko. Bili pa so tudi tragični primeri in spomini, ko je nekdo, ki je med obema vojnama zbežal v Kraljevino Jugoslavijo oziroma Slovenijo in je nekako zvedel, da mu je umrla mama. Pogreb lastne matere je tako moral gledati z druge strani meje in obratno.”
Več o zgodbah, ki so jih raziskovalkama zaupali porabski Slovenci, pa v tokratni oddaji.
Prisluhnite!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Do sožitja med narodi v regiji Alpe Jadran tudi s pomočjo kulturnega delovanja in mladih podjetnih rojakov
Predsednik države Borut Pahor je minuli teden podelil državna odlikovanja in med dobitniki je bil tudi Igor Komel, ki je dobil medaljo za zasluge za uspešno uveljavljanje Kulturnega doma v Gorici, za ustvarjanje prostora za povezovanje in sodelovanje med narodi in kulturami, poleg tega pa je bil pobudnik postavitve spomenika padlim na soški fronti v Doberdobu.
Dolgoletni vodja Kulturnega doma v Gorici sodi med osebnosti, ki so z vztrajnostjo in veliko družbeno-politično zavzetostjo veliko prispevale k rasti in razvoju kulturne dejavnosti na Goriškem in v celotnem obmejnem prostoru, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja, ki ga je bil Igor Komel zelo vesel, prav tako pa tudi zavedanja o pomembni vlogi kulturnega doma v Gorici.
In kaj si želi v prihodnje? Da bi tudi drugi domovi posnemali naše delo in postali kulturni domovi miru, pravi Igor Komel:
“Po drugi strani pa naj v našem večjezičnem prostoru kulturni domovi postanejo domovi sožitja, kjer potekajo dogodki v vseh jezikih. Da v našem prostoru lahko govorim z Italijanom slovensko in mi on odgovarja italijansko, pomeni, da obstaja pasivni bilingvizem, na našem območju pa bi lahko bili najmanj trojezični, če ne štirijezični.”
Ena od želja Igorja Komela pa je tudi, da bi si Slovenci iz Gorice vsaj enkrat mesečno ogledali prireditev v Novi Gorici in obratno, da bi Novogoričani obiskali kulturni dom v Gorici.
V Vrbi ob Vrbskem jezeru je 25. in 26.5.2018 potekalo prvo srečanje mreže mladih Alpe Jadran – Maj, ki so ga pripravile vse štiri slovenske zamejske gospodarske organizacije ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
30 mladih iz Slovenije in vseh štirih sosednjih držav je tako poslušalo predavanja o prednostih in pasteh globalizacije ter pomenu davkov.
Eden od razlogov za ustanovitev mreže je, pravi pobudnik, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser, da je sodelovanja med Slovenci v sosednjih državah vse manj, po drugi strani pa bi radi spodbudili mlade.
“Pogledati moramo, kako bi v tem malem prostoru organizirali mrežo mladih ljudi, ki bodo jutri prevzeli odgovorne funkcije znotraj narodne skupnosti, v krajih, kjer živijo, in da bi se ti ljudje med seboj poznali.”
Prav stiki, ki so se spletli med mladimi, so bili, sodeč po izjavah sodelujočih, eden najpomembnejših dejavnikov prvega srečanja mreže MAJ – Mladi v regiji Alpe Jadran.
Druženje mladih se bo sredi junija nadaljevalo v Trstu, septembra bo sledilo srečanje na Reki, v začetku oktobra v Monoštru in nato konec oktobra zaključek v Ljubljani.
Leta 2002 je bil v Zagrebu ustanovljen poslovni klub slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov, da bi olajšal delo slovenskih podjetij na tem območju ter okrepil gospodarske stike med državama.
70 članov kluba se redno srečuje na poslovnih konferencah, okroglih mizah, delavnicah in neformalnih srečanjih. Vodenje pisarne kluba je aprila letos prevzela Vesna Vukšinić Zmaić, pred tem tajnica SKD Istra v Pulju. Kot je povedala Marjani Mirković, odnosi med državama ne vplivajo na gospodarsko sodelovanje.
“Mislim, da gospodarstvo na neki ravni živi svoje življenje. Sodelovanje je vedno bilo in vedno bo, ne glede na to, kako plešejo na političnem parketu oziroma v politiki. Gospodarstvo vedno funkcionira.”
“Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja” je naslov triletnega slovensko madžarskega raziskovalnega projekta, v okviru katerega sta predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje doktorica Ingrid Slavec Gradišnik in doktorica Katarina Hirnök Munda z Inštituta za narodnostna vprašanja na terenu spraševali ljudi v Porabju, kako doživljajo spreminjanje slovensko-madžarske meje. Zanimalo ju je tudi, kakšni so njihovi spomini na to, kar se je dogajalo v preteklosti.
Poglobljena zgodovinsko etnografska analiza območja je eden od štirih sklopov projekta, katerega namen je, kot je Silvi Eöry povedala dr. Ingrid Slavec Gradišnik, preučiti vplive nacionalnih in krajinskih parkov ter zaščite naravne in kulturne dediščine, ki so pomemben izziv za prebivalce območij v parkih.
Premeščanje meje je globoko poseglo v življenje porabskih Slovencev in določilo status teh pokrajin. Prvič po koncu 1. svetovne vojne, ko je po podpisu Trianonske mirovne pogodbe velik del Slovenske krajine pripadel Kraljevini SHS, drugič pa po koncu 2. svetovne vojne, ko so na slovensko-madžarski meji postavili železno zaveso. Zaradi nje so stiki popolnoma zamrli, pojasnjuje dr. Katarina Hirnök Munda.
“Toda ljudje se vedno znajdejo in tako so vendarle prišli do določenih informacij, kako je s sorodniki. Bodisi so šli do meje in tam glasneje govorili, saj v Porabju vojaki niso znali slovensko. Bili pa so tudi tragični primeri in spomini, ko je nekdo, ki je med obema vojnama zbežal v Kraljevino Jugoslavijo oziroma Slovenijo in je nekako zvedel, da mu je umrla mama. Pogreb lastne matere je tako moral gledati z druge strani meje in obratno.”
Več o zgodbah, ki so jih raziskovalkama zaupali porabski Slovenci, pa v tokratni oddaji.
Prisluhnite!
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov