Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem in druge aktualne zgodbe rojakov iz soseščine.
Programi pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem pri integraciji v družbo
V Avstrijo bi se lahko letos, kot so pred dnevi poročale tiskovne agencije, zateklo 70.000 prebežnikov. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so dobili več kot 20.000 prošenj za azil, lani v celem letu 28.000. Več sto jih nameravajo namestiti tudi na avstrijskem Koroškem, kjer pa domačini temu niso najbolj naklonjeni. V Pliberku, kjer so sprejeli 45 beguncev, občinske oblasti tudi z resolucijo nasprotujejo načrtom, da bi prebežnike nastanili v tamkajšnji kasarni.
Drugače je v Železni Kapli, kjer 100 prebežnikov živi že več mesece in težav z njimi nimajo, pravi tamkajšnji župan Franc Jožef Smrtnik. Sprejeli so 40 žensk in otrok, veliko jih prihaja iz afriških držav, ter 60 moških. Večina jih je iz Sirije in z drugih kriznih žarišč. Na začetku so bili prebivalci nekoliko skeptični, toda imamo ljudi, ki jim pomagajo pri integraciji, pravi župan, to so cerkvene ustanove in posamezniki, ki jih učijo nemščine in jim drugače pomagajo pri vključevanju v družbo. Poseben projekt je pripravila tudi občina. Vsak teden tako dva ali trije prebežniki skupaj s komunalnimi delavci kosijo travo na občinskih površinah in čistijo trg. Tako tudi oni dobijo priznanje in se nekoliko integrirajo, pravi župan Franc Jožef Smrtnik, ki se zaveda, da bo prebežnikov v Avstriji vse več:
“V prihodnje bo to velik problem. Vedno več jih bo prihajalo in države bodo imele težave, kako pojasniti ljudem, ki tudi sami čutijo gospodarsko krizo, naj sprejmejo prebežnike. Menim pa da, če gre za ljudi, moraš biti human.”
Usposabljanje za delo s prebežniki na celovški univerzi
Na celovški univerzi Alpe Adria so skupaj z inštitutoma za psihologijo in pedagogiko, celovško zvezo za visoko šolstvo ter centrom za mirovno vzgojo pripravili poseben študijski program, ki bo trajal tri semestre (dva semestra predavanj in semester praktičnega dela), študenti pa bodo na koncu dobili potrdilo oziroma certifikat za delo s prebežniki. Ideja se je porodila v društvu Aspis, ki deluje na področju psihosocialne pomoči, znotraj programa Melon, s katerim že več let pomagajo beguncem na različnih področjih, tudi pri učenji nemščine, pojasnjuje Veronika Ölkrug:
“Opazili smo, da želi veliko ljudi pomagati beguncem, vendar ne vedo, kako. In prav zato smo se odločili pripraviti izobraževalni program uposabljanja za pomoč beguncem.”
Rojak Daniel Wutti, ki je med drugim preučeval tudi posledice travm, ki jih je koroškim Slovencem povzročila nasilna izselitev in pregon med 2. svetovno vojno, ob tem pojasnjuje, da jih je odziv na sam projekt, ki je za zdaj še pilotni, presenetil.
“Namen je bil ponuditi študentom celovške univerze res kakovosten izobraževalni program. Kmalu pa se je pokazala možnost, da v njem sodelujejo tudi sami begunci.”
Prvi sklop vključuje pet predavanj. Prvo – gre dejansko za ciklus predavanj – je zelo široko, saj obravnava medije, medkulturne vidike, islamofobijo in predsodke, psihološke travme, delovanje nevladnih organizacij, pravo in azilno politiko. Na drugem predavanju z naslovom “Srečanje s tujim” pa se študenti srečajo z drugo kulturo in ob tem spoznajo tudi sami sebe, pravi Veronika Ölkrug:
“Gre za nekakšno samorefleksijo, ob pomoči beguncev, ki so sestavni del teh predavanj.”
V praktičnem delu bodo, po besedah Marcela Leuschnerja, enega od avtorjev programa, študenti pridobili medkulturne, psihosocialne in socialne kompetence, ki so pri delu z begunci in prosilci za azil najpomembnejše. Prebežniki namreč prihajajo z različnih koncev sveta, iz različnih kulturnih krogov. Nujno je tudi delo s travmatiziranimi ljudmi, ki bežijo zaradi vojn. V študijskem projektu sodeluje 28 rednih študentk in študentov ter 8 beguncev. Največ jih je iz Afganistana, in to iz različnih etničnih skupin, sodeluje tudi begunka iz Čečenije, s Kavkaza, ter po en begunec iz Irana, Nigerije in Somalije. Vsi so vpisani kot izredni študenti, štipendira pa jih univerza. Bilo je kar nekaj težav, da so privabili prebežnike, pravi Daniel Wutti. Precej večje je bilo zanimanje študentov, zato so morali vpis omejiti. Kakšna pa je dejanska klima, kakšen odnos imajo ljudje na avstrijskem Koroškem do prebežnikov? Ni najboljša, pravi Daniel Wutti:
“Koroška je precej periferna dežela, Celovec je majhno mesto in na podeželju ljudje prebežnikov niso vajeni. Tu je tudi veliko Korošcev, ki se skušajo na vse načine obraniti in zatajiti svoje slovenske korenine. Že tu imajo veliko predsodkov, tudi glede Slovencev, ki so neposredni sosedi. Vse to se prenese tudi na druge narode in prebežnike, ki so jim še bolj oddaljeni.”
Vendar pa, dodaja Wutti, zaznavajo tudi povsem nasprotne odzive. Veliko je ljudi, ki prihajajo s podeželja, iz krajev, kamor so naselili prebežnike. Vidijo predsodke v družbi in želijo se naučiti, kako pomagati pri njihovem preseganju. Veliko zanimanja je tudi med potomci beguncev, ki so se v Avstrijo zatekli med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zdaj željo razumeti, kaj se je dogajalo njihovim staršem.
“Pomembno je, da pomagajo ljudje, ki so na lastni koži občutili, kako je biti begunec. Upamo, da bodo po opravljenem programu in s certifikatom, ki ga bodo dobili, svoje znanje uspešno širili in pomagali drugim prebežnikom.”
Daljši pogovor z avtorji projekta usposabljanja za delo z begunci lahko slišite v tokratni oddaji Sotočja, v kateri gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Priznanje je dobila, kot je zapisano v utemeljitvi, za svoj izjemen literarni prispevek k umestitvi manjšinske in identitetne problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in srednjeevropski prostor. Njen roman Angeli pozabe, za katerega je prejela številna priznanja in nagrade, zdaj živi svoje življenje, pravi.
Valerija Perger: “Znanje slovenščine v Porabju je vse slabše”
Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Na obisku pri učencih na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, smo se pogovarjali z učiteljico – asistentko iz Slovenije Metodo Perger, ki je navdušena nad tamkajšnjimi drugošolci. So kot spužve, pravi, saj vpijejo vsako besedo in čeprav niso slovenskih korenin, se z veseljem učijo slovenščino. Madžarski otroci se zelo trudijo, opaža učiteljica, ki na porabskih šolah pomaga že četrto leto. Ker so razredi majhni, se lahko veliko več ukvarja s posameznimi učenci. Zaskrbljena zaradi kakovosti pouka slovenščine pa je višja svetovalka za slovensko šolstvo Valerija Perger, ki že nekaj let bolj ali manj uspešno opozarja, da v Porabju nujno rabijo več gostujočih učiteljev iz Slovenije.
“Na vsaki šoli bi rabili kakšnega res zagnanega učitelja slovenskega jezika, ki bi ne le navduševal učence, temveč bi vzpostavil slovensko komunikacijo v šolskih zbornicah in na hodnikih. Te je namreč vedno manj. Na šole prihaja vedno več učiteljev Madžarov, ki morajo pravno formalno narediti izpit iz slovenskega jezika, vendar je to veliko premalo, da bi učencem učinkovito posredovali slovenščino in širili pozitiven odnos do jezika.”
Prav to je, je prepričana Valerija Perger, največji problem. Znanje slovenskega jezika se, po njenem mnenju, drastično slabša, rezultati pa so, glede na vloženi trud, preskromni.
Slovenski učitelji v varaždinskih osnovnih šolah. Kako dolgo še?
V Varaždinu so pred nekaj leti med učenci tamkajšnjih osnovnih šol in njihovimi starši naredili anketo o morebitnih prijavah k pouku slovenskega jezika in kulture. Zanimanje je bilo veliko in prav na osnovi te ankete je nastal projekt sodelovanja med slovenskimi in hrvaški šolskimi oblastmi, v okviru katerega je letos dopolnilni pouk slovenščine uspešno končalo 165 učencev 13 osnovnih šol na območju varaždinske županije. Več kot 50 dijakov pa se je slovenščino učilo na Varaždinski gimnaziji. Podatki so spodbudni in želeli bi se, da se ta projekt nadaljuje, pravi Barbara Antolić Vupora, predstavnica slovenske narodne skupnosti v Varaždinski županiji in ena najzaslužnejših, da je pouk zaživel. Gre za poseben model izobraževanja. Hrvaška zagotovi materialne pogoje za pouk (prostore, zvezke, prevoz učencev.), ki ga izvajajo učitelji iz Slovenije. Izobraževanje je tako bolj kakovostno, je prepričana pobudnica projekta, pa ne le to:
“Učitelji iz Slovenije ne le, da bolj obvladajo sam jezik, s sabo prinesejo tudi slovensko kulturo in dodaten narodni naboj, narodno osveščenost… Z izvornimi govorci imamo možnost, da spet pridemo v stik z materinščino. Z anketo smo namreč dokazali, da so imeli učenci v tretjem ali četrtek kolenu svojce v Sloveniji.”
Poleg tega pa, opozarja sogovornica, se je okrepilo sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi osnovnimi šolami, pripravljajo skupne projekte. Gre za dodano vrednost in obojestransko korist, povezovanje na lokalni in regionalni ravni, k čemer spodbujajo tudi v evropski uniji, je prepričana Barbara Antolić Vupora, ki pa še vedno nima zagotovil, da se bo projekt nadaljeval tudi v prihodnjem šolskem letu.
“Na ministrstvu za izobraževanje so rekli, da naj bi prihodnje leto pouk še bil, toda… Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je napovedal, da se bo sestal z ministrstvom za izobraževanje in da bodo to obravnavali prioritetno, vendar povratne informacije nimam. Tudi uradnih zagotovil ni. Vsaj meni niso znana.”
Ljubitelji gledališke umetnosti se boste morda odpravili k rojakom v Furlanijo-Julijsko krajino. V oddaji vas namreč vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav in načrtujejo sodelovanja z gledališči iz Slovenije.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem in druge aktualne zgodbe rojakov iz soseščine.
Programi pomoči prebežnikom na avstrijskem Koroškem pri integraciji v družbo
V Avstrijo bi se lahko letos, kot so pred dnevi poročale tiskovne agencije, zateklo 70.000 prebežnikov. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so dobili več kot 20.000 prošenj za azil, lani v celem letu 28.000. Več sto jih nameravajo namestiti tudi na avstrijskem Koroškem, kjer pa domačini temu niso najbolj naklonjeni. V Pliberku, kjer so sprejeli 45 beguncev, občinske oblasti tudi z resolucijo nasprotujejo načrtom, da bi prebežnike nastanili v tamkajšnji kasarni.
Drugače je v Železni Kapli, kjer 100 prebežnikov živi že več mesece in težav z njimi nimajo, pravi tamkajšnji župan Franc Jožef Smrtnik. Sprejeli so 40 žensk in otrok, veliko jih prihaja iz afriških držav, ter 60 moških. Večina jih je iz Sirije in z drugih kriznih žarišč. Na začetku so bili prebivalci nekoliko skeptični, toda imamo ljudi, ki jim pomagajo pri integraciji, pravi župan, to so cerkvene ustanove in posamezniki, ki jih učijo nemščine in jim drugače pomagajo pri vključevanju v družbo. Poseben projekt je pripravila tudi občina. Vsak teden tako dva ali trije prebežniki skupaj s komunalnimi delavci kosijo travo na občinskih površinah in čistijo trg. Tako tudi oni dobijo priznanje in se nekoliko integrirajo, pravi župan Franc Jožef Smrtnik, ki se zaveda, da bo prebežnikov v Avstriji vse več:
“V prihodnje bo to velik problem. Vedno več jih bo prihajalo in države bodo imele težave, kako pojasniti ljudem, ki tudi sami čutijo gospodarsko krizo, naj sprejmejo prebežnike. Menim pa da, če gre za ljudi, moraš biti human.”
Usposabljanje za delo s prebežniki na celovški univerzi
Na celovški univerzi Alpe Adria so skupaj z inštitutoma za psihologijo in pedagogiko, celovško zvezo za visoko šolstvo ter centrom za mirovno vzgojo pripravili poseben študijski program, ki bo trajal tri semestre (dva semestra predavanj in semester praktičnega dela), študenti pa bodo na koncu dobili potrdilo oziroma certifikat za delo s prebežniki. Ideja se je porodila v društvu Aspis, ki deluje na področju psihosocialne pomoči, znotraj programa Melon, s katerim že več let pomagajo beguncem na različnih področjih, tudi pri učenji nemščine, pojasnjuje Veronika Ölkrug:
“Opazili smo, da želi veliko ljudi pomagati beguncem, vendar ne vedo, kako. In prav zato smo se odločili pripraviti izobraževalni program uposabljanja za pomoč beguncem.”
Rojak Daniel Wutti, ki je med drugim preučeval tudi posledice travm, ki jih je koroškim Slovencem povzročila nasilna izselitev in pregon med 2. svetovno vojno, ob tem pojasnjuje, da jih je odziv na sam projekt, ki je za zdaj še pilotni, presenetil.
“Namen je bil ponuditi študentom celovške univerze res kakovosten izobraževalni program. Kmalu pa se je pokazala možnost, da v njem sodelujejo tudi sami begunci.”
Prvi sklop vključuje pet predavanj. Prvo – gre dejansko za ciklus predavanj – je zelo široko, saj obravnava medije, medkulturne vidike, islamofobijo in predsodke, psihološke travme, delovanje nevladnih organizacij, pravo in azilno politiko. Na drugem predavanju z naslovom “Srečanje s tujim” pa se študenti srečajo z drugo kulturo in ob tem spoznajo tudi sami sebe, pravi Veronika Ölkrug:
“Gre za nekakšno samorefleksijo, ob pomoči beguncev, ki so sestavni del teh predavanj.”
V praktičnem delu bodo, po besedah Marcela Leuschnerja, enega od avtorjev programa, študenti pridobili medkulturne, psihosocialne in socialne kompetence, ki so pri delu z begunci in prosilci za azil najpomembnejše. Prebežniki namreč prihajajo z različnih koncev sveta, iz različnih kulturnih krogov. Nujno je tudi delo s travmatiziranimi ljudmi, ki bežijo zaradi vojn. V študijskem projektu sodeluje 28 rednih študentk in študentov ter 8 beguncev. Največ jih je iz Afganistana, in to iz različnih etničnih skupin, sodeluje tudi begunka iz Čečenije, s Kavkaza, ter po en begunec iz Irana, Nigerije in Somalije. Vsi so vpisani kot izredni študenti, štipendira pa jih univerza. Bilo je kar nekaj težav, da so privabili prebežnike, pravi Daniel Wutti. Precej večje je bilo zanimanje študentov, zato so morali vpis omejiti. Kakšna pa je dejanska klima, kakšen odnos imajo ljudje na avstrijskem Koroškem do prebežnikov? Ni najboljša, pravi Daniel Wutti:
“Koroška je precej periferna dežela, Celovec je majhno mesto in na podeželju ljudje prebežnikov niso vajeni. Tu je tudi veliko Korošcev, ki se skušajo na vse načine obraniti in zatajiti svoje slovenske korenine. Že tu imajo veliko predsodkov, tudi glede Slovencev, ki so neposredni sosedi. Vse to se prenese tudi na druge narode in prebežnike, ki so jim še bolj oddaljeni.”
Vendar pa, dodaja Wutti, zaznavajo tudi povsem nasprotne odzive. Veliko je ljudi, ki prihajajo s podeželja, iz krajev, kamor so naselili prebežnike. Vidijo predsodke v družbi in želijo se naučiti, kako pomagati pri njihovem preseganju. Veliko zanimanja je tudi med potomci beguncev, ki so se v Avstrijo zatekli med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zdaj željo razumeti, kaj se je dogajalo njihovim staršem.
“Pomembno je, da pomagajo ljudje, ki so na lastni koži občutili, kako je biti begunec. Upamo, da bodo po opravljenem programu in s certifikatom, ki ga bodo dobili, svoje znanje uspešno širili in pomagali drugim prebežnikom.”
Daljši pogovor z avtorji projekta usposabljanja za delo z begunci lahko slišite v tokratni oddaji Sotočja, v kateri gostimo znano in v evropskem prostoru uveljavljeno koroško literatko Majo Haderlap, odlikovano z državnim redom za zasluge. Priznanje je dobila, kot je zapisano v utemeljitvi, za svoj izjemen literarni prispevek k umestitvi manjšinske in identitetne problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in srednjeevropski prostor. Njen roman Angeli pozabe, za katerega je prejela številna priznanja in nagrade, zdaj živi svoje življenje, pravi.
Valerija Perger: “Znanje slovenščine v Porabju je vse slabše”
Šolske torbe romajo v kot, tudi na Hrvaškem in v Porabju, kjer se, ugotavljajo tamkajšnji strokovnjaki, položaj slovenskega jezika slabša. Zakaj, nas med drugim zanima v tokratnih Sotočjih. Na obisku pri učencih na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, smo se pogovarjali z učiteljico – asistentko iz Slovenije Metodo Perger, ki je navdušena nad tamkajšnjimi drugošolci. So kot spužve, pravi, saj vpijejo vsako besedo in čeprav niso slovenskih korenin, se z veseljem učijo slovenščino. Madžarski otroci se zelo trudijo, opaža učiteljica, ki na porabskih šolah pomaga že četrto leto. Ker so razredi majhni, se lahko veliko več ukvarja s posameznimi učenci. Zaskrbljena zaradi kakovosti pouka slovenščine pa je višja svetovalka za slovensko šolstvo Valerija Perger, ki že nekaj let bolj ali manj uspešno opozarja, da v Porabju nujno rabijo več gostujočih učiteljev iz Slovenije.
“Na vsaki šoli bi rabili kakšnega res zagnanega učitelja slovenskega jezika, ki bi ne le navduševal učence, temveč bi vzpostavil slovensko komunikacijo v šolskih zbornicah in na hodnikih. Te je namreč vedno manj. Na šole prihaja vedno več učiteljev Madžarov, ki morajo pravno formalno narediti izpit iz slovenskega jezika, vendar je to veliko premalo, da bi učencem učinkovito posredovali slovenščino in širili pozitiven odnos do jezika.”
Prav to je, je prepričana Valerija Perger, največji problem. Znanje slovenskega jezika se, po njenem mnenju, drastično slabša, rezultati pa so, glede na vloženi trud, preskromni.
Slovenski učitelji v varaždinskih osnovnih šolah. Kako dolgo še?
V Varaždinu so pred nekaj leti med učenci tamkajšnjih osnovnih šol in njihovimi starši naredili anketo o morebitnih prijavah k pouku slovenskega jezika in kulture. Zanimanje je bilo veliko in prav na osnovi te ankete je nastal projekt sodelovanja med slovenskimi in hrvaški šolskimi oblastmi, v okviru katerega je letos dopolnilni pouk slovenščine uspešno končalo 165 učencev 13 osnovnih šol na območju varaždinske županije. Več kot 50 dijakov pa se je slovenščino učilo na Varaždinski gimnaziji. Podatki so spodbudni in želeli bi se, da se ta projekt nadaljuje, pravi Barbara Antolić Vupora, predstavnica slovenske narodne skupnosti v Varaždinski županiji in ena najzaslužnejših, da je pouk zaživel. Gre za poseben model izobraževanja. Hrvaška zagotovi materialne pogoje za pouk (prostore, zvezke, prevoz učencev.), ki ga izvajajo učitelji iz Slovenije. Izobraževanje je tako bolj kakovostno, je prepričana pobudnica projekta, pa ne le to:
“Učitelji iz Slovenije ne le, da bolj obvladajo sam jezik, s sabo prinesejo tudi slovensko kulturo in dodaten narodni naboj, narodno osveščenost… Z izvornimi govorci imamo možnost, da spet pridemo v stik z materinščino. Z anketo smo namreč dokazali, da so imeli učenci v tretjem ali četrtek kolenu svojce v Sloveniji.”
Poleg tega pa, opozarja sogovornica, se je okrepilo sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi osnovnimi šolami, pripravljajo skupne projekte. Gre za dodano vrednost in obojestransko korist, povezovanje na lokalni in regionalni ravni, k čemer spodbujajo tudi v evropski uniji, je prepričana Barbara Antolić Vupora, ki pa še vedno nima zagotovil, da se bo projekt nadaljeval tudi v prihodnjem šolskem letu.
“Na ministrstvu za izobraževanje so rekli, da naj bi prihodnje leto pouk še bil, toda… Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je napovedal, da se bo sestal z ministrstvom za izobraževanje in da bodo to obravnavali prioritetno, vendar povratne informacije nimam. Tudi uradnih zagotovil ni. Vsaj meni niso znana.”
Ljubitelji gledališke umetnosti se boste morda odpravili k rojakom v Furlanijo-Julijsko krajino. V oddaji vas namreč vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer za prihodnjo sezono pripravljajo sedem svojih predstav in načrtujejo sodelovanja z gledališči iz Slovenije.
Pridružimo se Slovencem iz sosednjih držav in sveta na srečanju Dobrodošli doma, ki, je tokrat potekalo v Brežicah. Vodja teatra Šentjanž Martin Moschitz in glasbenik Tonč Feinig vabita na Areno18, vrhunec kulturnega dela društva in teatra Šentjanž, posvečenega združevanju dveh kultur in jezikov. S povezovanjem dveh kultur se ukvarja tudi Italijanka Irina Moira Cavaion, ki je v Kopru doktorirala iz poučevanja in učenja sosedskih jezikov. Pridružimo pa se tudi slovenskim gimnazijcem iz monoštrske gimnazije, ki so sodelovali v projektu evropskega parlamenta Zvezda ima pet krakov. Za kakšen projekt gre? Prisluhnite!
V Špetru, kjer že več kot 30 let deluje dvojezična osnovna šola, slovenščina v cerkvi ni zaželena. Kaj to pomeni? Prisluhnite oddaji, v kateri lahko spoznate tudi tri dejavne rojake iz Furlanije Julijske krajine, dobitnike visokih državnih priznanj. Hilarij Lavrenčič in Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«, Alessandro Svab pa je vitezu zdaj dodal še državno odlikovanje "komédnik". Tudi porabska Slovenka Irena Pavlič se lahko pohvali z visokimi državnimi odlikovanji. Zdaj je dobila še prvo priznanje »Za Slovence na Madžarskem«. S politologom dr. Karlom Hrenom se pogovarjamo o pričakovanjih koroških Slovencev po deželnih volitvah. Dotaknemo pa se tudi volitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Kaj pa si lahko v jeseni obetajo najmlajši rojaki z Reke? O tem z vodjo programa igralnih uric v slovenščini, vzgojiteljico Laureto Španjol.
Država in davčna uprava morata delati kot servis davkoplačevalcem, je prepričan doktor Marian Wakounig, davčni strokovnjak in regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, gost tokratnih Sotočij. Ob razpravah o davkih in olajšavah, ki smo jim bili priča v zadnjih tednih, je zanimiva primerjava med davčnim sistemom v Avstriji in Sloveniji. Ustavimo se tudi v Milanu, kjer je delo kot vodja pisarne Slovenske turistične organizacije našel Aljoša Ota iz Boljunca pri Trstu. Spregovorimo o slovenskih medijih na Hrvaškem. V kakšni kondiciji so? V Monoštru pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem druženju
O pomenu goriškega kulturnega doma, sožitju med narodi v Furlaniji Julijski krajini in čezmejnem sodelovanju v pogovoru z dolgoletnim vodjem Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom, dobitnikom državnega priznanja - medalje za zasluge. Pridružimo se udeležencem prvega srečanja mreže MAJ – mladi v regiji Alpe Jadran, ki skuša povezati mlajše, podjetne rojake iz zamejstva. Gostimo Vesno Vukšinić Zmaić, novo vodjo poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. V Porabju pa preverjamo, kako so tamkajšnji prebivalci doživljali spreminjanje slovensko-madžarske meje. Prisluhnite!
Kakšno sporočilo so Slovenci v Italiji posredovali z glasovanjem na letošnjih parlamentarnih in deležnih volitvah, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Matejo Rihter, glavno urednico cerkvenega tednika Nedelja in predsednico žirije natečaja Pisana promlad. Odziv mladih z avstrijske Koroške na natečaj pisanja v slovenskem jeziku je bil tudi letos zelo dober. Kakšna pa so bila besedila? Pridružimo se učencem gornjeseniške dvojezične osnovne šole, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti, in se ustavimo v reški Bazovici, kjer deluje skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izročila. Prisluhnite!
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je na volilni skupščini v Zagrebu izbrala novo vodstvo. O najpomembnejših izzivih rojakov na Hrvaškem, tudi v luči aktualnega političnega dogajanja, se pogovarjamo z novoizvoljeno predsednico dr. Barbaro Riman. Gostimo tajnika Zveze koroških partizanov Andreja Moharja, predstavnika iniciative, ki je v Pliberku pripravila protest antifašistov iz regije Alpe-Jadran proti ustaškemu in nacističnemu shodu na Libúškem polju. Na izletu v Porabje se ustavimo v monoštrski baročni cerkvi in cistercijanskem samostanu, pomembnem tudi za naselitev Slovencev v 12. stoletju. Več o porabski turistični ponudbi, vse bolj zanimivi tudi za izletnike iz Slovenije, in načrtih za ustanovitev turistične agencije v tokratnih Sotočjih. Odpravimo se tudi v Padriče nad Trstom, kjer zdaj stoji slovenski čebelnjak z 10 panji kranjske sivke.
Črn scenarij, da bi slovenska narodna skupnost v Furlaniji Julijski krajini ostala brez svojega predstavnika v deželnem svetu, se ni uresničil. Kaj prinaša nova deželna oblast, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšen odnos do narodnih skupnosti ima avstrijska vlada. Lahko Slovenci v Avstriji računajo na višje podpore? Ustavimo se v Pliberku, kjer je dvojezičnost opazna na vsakem koraku, do sožitja pa so prišli s sodelovanjem. Več lahko slišite tudi o povezovanju slovenskih gospodarskih združenj iz Trsta in Celovca z gospodarstvom Primorsko-goranske županije in o čezmejnem projektu E-documenta Pannonica, portalu s podatki o kulturni dediščini in pomembnih ljudeh iz Prekmurja in madžarske Železne županije.
Z znanim koroškim slovenskim režiserjem Marjanom Štikarjem se odpravimo v Šentjakob v Rožu, kjer na poseben način, z ovcami, obeležujejo 80. obletnico priključitve Avstrije Tretjemu rajhu. Pa ne le to. Odkrili so zgodovinsko bombo. Ustavimo se v Rižarni, kjer so minuli teden praznovali Dan spomina na osvoboditev izpod fašizma in nacizma, in gostimo mladi rojakinji iz Italije, arhitektko Nežo Kravos in pedagoginjo Martino Šolc. Pogovarjamo se z bodoču študentko v Kopru Stino Jurkota Rebrović s Cresa in se pridružimo rojakom v Porabju, ki so se z - Občutkom za veter - priključili Slovenskim dnevom knjige. Kako? Prisluhnite!
Pred deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini preverjamo, kakšne možnosti za vstop v deželni svet imajo kandidati iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se v Rimu pridružimo cerkvenemu zboru iz Ukev iz Kanalske doline. Z doktorjem Danijelom Wuttijem se pogovarjamo o prenosu travm med generacijami in različnih odnosih koroških Slovencev in nemško govorečih do polpretekle zgodovine in avstrijskega nacionalsocializma. Več lahko slišite o pripovednem izročilu Slovencev v Porabju, pomembnem za ohranitev in razvoj tako domačega narečja kot slovenskega knjižnega jezika. Gostimo pa tudi zelo dejavno in kreativno rojakinjo iz Lovrana Emilijo Širola.
Pri porabskih Slovencih preverjamo, kako so zadovoljni z rezultati nedavnih parlamentarnih volitev in kaj si v prihodnje obetajo od vlade Viktorja Orbana? V Furlaniji Julijski krajini je slovenščina vse bolj prisotna tudi na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Kaj to pomeni za tamkajšnje slovenske šole? Gostimo rojakinjo iz Pulja Majo Tatković, ki jo je radijska oddaja o manjšinah pripeljala v slovensko kulturno društvo Istra, kjer je zdaj prevzela naloge tajnice. V Pliberku prisluhnemo reviji otroških in mladinskih pevskih zborov. Z Majdo in Petrom Fister pa se spominjamo začetkov delovanja Društva slovensko avstrijskega prijateljstva ter prvih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.
Romana Turina, v Trstu rojena filmska ustvarjalka in predavateljica, že vrsto let živi v Veliki Britaniji. Že od nekdaj je čutila posebne vezi s Slovenijo, pred nekaj leti pa je ugotovila, da ima slovenske korenine. Začelo se je raziskovanje zamolčane družinske zgodovine. Z rektorico Univerze na Reki doktorico Snježano Prijić Samaržija se pogovarjamo o lektoratu slovenskega jezika, ki bo prihodnje študijsko leto začel delovati na Reki, z direktorico razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač pa o etičnem turizmu, ki ga načrtujejo v Porabju. V Pavlovi hiši v Pótrni si ogledamo razstavo »Ko nasilje povzroča molčanje, se moramo motiti«, ki spominja in opominja na posledice Velike vojne, končane pred 100 leti. S folklorno skupino Val Resia pa praznujemo 180-letnico delovanja.
Tradicionalni koncert Koroška poje, 11. marca, v celovškem Domu glasbe je Krščanska kulturna zveza posvetila 110. obletnici rojstva Franceta Cigana. Duhovnik, glasbenik, zborovodja, pedagog in zbiralec koroški ljudskih pesmi je bil pomembna osebnost glasbenega ustvarjanja koroških Slovencev. Na letošnjem koncertu so se mu poklonili s skladbami, ki jih je napisal, zapisal ali priredil. Med drugim so nastopili mešani pevski zbor Gallus iz Celovca, ki ga je France Cigan ustanovil, in zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije v Celovcu, za katerega je postavil temelje. Miha Vavti, vodja skupine New Times Jazz Combo, pa je posebej za koncert priredil njegovo pesem Naša mlada leta – pesem mladine. Kako? Prisluhnite koncertu!
Novoizvoljena senatorka Tatjana Rojc si je zastavila zahtevno nalogo, zagotoviti slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. Brez dogovora znotraj slovenske narodne skupnosti to ne bo mogoče. V oddaji več tudi o znamenitem tržaškem fotoreporterju Mariu Magajni, ki je ovekovečil pol stoletja življenja Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Delček njegove obsežne zapuščine je zdaj na ogled v Ljubljani. Rojakinji, Eva Lazar iz Porabja in Vera Hrga iz Splita, sta svoje življenje posvetili delu v slovenski skupnosti, tudi s poučevanjem slovenščine. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu pa so na Kontaktno lečo - tradicionalni dvojezični mladinski kulturni festival - vnovič povabili skupino Bališ. Kako je uspel festival in kaj načrtujejo Bališ? Prisluhnite oddaji!
Pred obiskom avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl je zunanji minister Karel Erjavec sprejel predstavnike Slovencev v Avstriji. Kaj so najbolj pereče teme, nas zanima v tokratni oddaji? O razlogih za neuspeh liste Moja Južna Koroška se pogovarjamo z vodjo liste Gabrielom Hribarjem. Bo ostal predsednik Enotne liste, stranke, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence? Gostimo goriško Slovenko Franko Padovan, županjo Števerjana, ene redkih občin v Furlaniji Julijski krajini, ki se ni povezala v medobčinsko unijo. Pridružimo se zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köleš Kiss, ki se je v okviru volilne kampanje srečala tudi s slovenskimi porabskimi upokojenci. Na Reki so se prvič srečali učitelji slovenskega jezika na Hrvaškem. Se zanimanje za pouk slovenščine pri naših južnih sosedih še povečuje? Kakšen pa je odziv na evropsko državljansko pobudo – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi? Prisluhnite!
Izvolitev tržaške Slovenke Tatjane Rojc v senat je edina svetla točka volitev v Italiji, so prepričani številni rojaki v Furlaniji Julijski krajini. Da delo v opoziciji ne bo lahko, se zaveda tudi bodoča senatorka. Kakšni pa so obeti za bližajoče se deželne volitve? Spomnimo se Franceta Cigana, duhovnika, zborovodje in ene osrednjih osebnosti glasbenega življenja koroških Slovencev, ki so se mu poklonili na letošnjem koncertu Koroška poje. Zaznamujemo 40-letnico delovanja slovenske glasbene šole dežele Koroške. Sodelovanje in krepitev vezi med slovenskimi društvi na Hrvaškem je vse pomembnejše. Priložnost za to je bilo tudi gostovanje priljubljenega zbora Encijan iz Pulja pri rojakih na Reki. Knjižna zbirka Med Muro in Rabo pa krepi vezi med Slovenci iz Prekmurja in Porabja. Kako? Prisluhnite oddaji!
Rezultate volitev na avstrijskem Koroškem analiziramo z novinarjem tednika Novice Jankom Kulmeschem. Z vodjo šolskega urada dežele Furlanije Julijske krajine Igorjem Giacominijem, zadolženim tudi za slovenski šolski urad, se pogovarjamo o pristojnostih urada, vpisu v slovenske šole in večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini. Z zgodovinarjem doktorjem Aleksejem Kalcem pa se ozremo v zanimivo preteklost Trsta, ki sega v 14.stoletje. Na Reki si ogledamo predstavo Velikani z gore italijanskega dramatika Luigija Pirandellam, projekt petih manjšinskih gledališč. Ustavimo pa se tudi na Gornjem Seniku, kjer je po zimskem premoru za obiskovalce vnovič odprla vrata slovenska vzorčna kmetija. Začetek je bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite!
Pred volitvami 4. marca gostimo Tatjano Rojc, kandidatko Demokratske stranke za italijanski senat, in Ano Blatnik, ki se na listi Socialdemokratske stranke poteguje za mesto v koroškem deželnem zboru. Kakšne so njune možnosti za uspeh? Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss ima vnovičen mandat na aprilskih volitvah tako rekoč zagotovljen. Kako pa ocenjuje doseženo v svojem prvem mandatu? Pogovarjamo se z Dajano Lukač, mlado odvetnico z Reke, ki pomaga brezdomcem, ter se ustavimo v Celovcu na gledališkem in lutkovnem festivalu Tribuna.
O »Domovinskem večeru« in volilnih priporočilih, ki jih pripravlja skupina kulturnih ustvarjalcev z avstrijske Koroške. O osrednji proslavi Slovencev v Italiji ob kulturnem prazniku ter očiščenju in pomlajenju skupnosti. Poklonimo se beneškemu stebru Viljemu Černu, ki je svoje življenje posvetil razvoju slovenske skupnosti v Benečiji. Več tudi o rojakih z Reke, ki z gostovanji krepijo vezi s Slovenijo, in odganjanju zime v Porabju skupaj Fašenkom in Lenko. Prisluhnite!
Kako prešerno je bilo ob Prešernovem dnevu v Zagrebu in Monoštru, kaj so pripravili v Gradcu? Gostimo tenorista, skladatelja in glasbenega pedagoga Gabriela Lipuša, vsestranskega ustvarjalca, ki je pred 20 leti ustanovil svoje glasbeno gledališče. Kako doživlja skupni kulturni prostor in odnos politike do njega? V Trstu pa se ustavimo v slovenskem knjižnem središču, ki deluje že dve leti in pol. Kako njegovo vlogo ocenjujejo pri Založništvu tržaškega tiska in Založbi Mladika, nas zanima v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Kakšen je položaj mladih v slovenskem zamejstvu, kako razmišljajo, kakšne so njihove vrednote? Odgovore ponuja monografija o splošnem položaju mladih v slovenskem zamejstvu. Pred volitvami v koroški deželni zbor gostimo Štefana Merkača, kandidata Zelenih, ki kljub četrtemu mestu na listi verjame v uspeh. Po več kot desetletnem trudu so slovenske agrarne skupnosti na Tržaškem dosegle, da je italijanski parlament z zakonom zaščitil skupno vaško lastnino oziroma jusarsko zemljo. Predstavljamo pa tudi Mura Raba Tour, še en čezmejni turistični projekt, ki bo približal Porabje in spodbudil njegov razvoj.
Neveljaven email naslov