Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 28.9.2015

28.09.2015


Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku

Brez medijev te ni!

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:

»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«

24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.

Uspešna slovenska “zamejska” gledališča

V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:

»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«

Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.

Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.

Olimpijski duh na Linhartovem srečanju

Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):

»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«

Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:

»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«

Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.

Opera za tri groše – vedno aktualna

Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.

»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«

Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:

»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«

Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.

Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.

vzorčna kmetija na Gornjem Seniku

foto: Silva Eöry

kuharsko tekmovanje

foto: Silva Eöry

zmagovalec kuharskega tekmovanja je dobil pokal

foto: Silva Eöry

Se vam cedijo sline?

foto: Silva Eöry

 

Prisluhnite oddaji!


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 28.9.2015

28.09.2015


Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku

Brez medijev te ni!

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:

»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«

24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.

Uspešna slovenska “zamejska” gledališča

V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:

»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«

Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.

Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.

Olimpijski duh na Linhartovem srečanju

Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):

»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«

Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:

»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«

Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.

Opera za tri groše – vedno aktualna

Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.

»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«

Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:

»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«

Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.

Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.

vzorčna kmetija na Gornjem Seniku

foto: Silva Eöry

kuharsko tekmovanje

foto: Silva Eöry

zmagovalec kuharskega tekmovanja je dobil pokal

foto: Silva Eöry

Se vam cedijo sline?

foto: Silva Eöry

 

Prisluhnite oddaji!


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


26.12.2022

'Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti'

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.


Stran 4 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov