Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 28.9.2015

28.09.2015


Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku

Brez medijev te ni!

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:

»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«

24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.

Uspešna slovenska “zamejska” gledališča

V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:

»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«

Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.

Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.

Olimpijski duh na Linhartovem srečanju

Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):

»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«

Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:

»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«

Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.

Opera za tri groše – vedno aktualna

Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.

»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«

Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:

»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«

Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.

Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.

vzorčna kmetija na Gornjem Seniku

foto: Silva Eöry

kuharsko tekmovanje

foto: Silva Eöry

zmagovalec kuharskega tekmovanja je dobil pokal

foto: Silva Eöry

Se vam cedijo sline?

foto: Silva Eöry

 

Prisluhnite oddaji!


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 28.9.2015

28.09.2015


Pomembni obletnici slovenskega programa RAI, nova sezona SSG Trst, Opera za tri groše Mlajše gledališke skupine KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem odprla Linhartovo srečanje v Postojni, krepitev sodelovanja med slovenskimi društvi na Hrvaškem in kuharsko tekmovanje na Gornjem Seniku

Brez medijev te ni!

Za rojake v sosednjih državah so mediji v slovenskem jeziku ključni. V tokratni oddaji se tako pogovarjamo z Martino Repinc, odgovorno urednico slovenskega programa italijanske Radiotelevizije. Slovenski radijski program Trst A letos obeležuje 70-letnico delovanja, televizijski pa je začel oddajati pred 20. leti. Pomembni obletnici so pred kratkim slovesno zaznamovali s koncertom v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Kot pravi Martina Repinc, so takšni mejniki vedno priložnost za razmislek in kot je dejala v svojem nagovoru občinstvu, brez platna in škarij ne morejo delati. Za narodno skupnost je življenje brez medijev zelo frustrirajoče in dolgoročno zelo negativno, ne le zaradi jezika, temveč zaradi povezovalnega vidika:

»Če mi ne sledimo dogajanju znotraj naše manjšine, ne vemo, kdo naj bi. Dandanes, saj vemo, če te ni v medijih, te ni.«

24 urednikov in režiserjev v slovenskem programu in 17 v informativnem programu dnevno ustvarja 12 ur in pol radijskega programa ter nekaj več kot 200 ur na leto televizijskega programa. Na Radiu, pravi Martina Repinc, veliko naredijo sami in večjih težav ni, precej težav pa imajo na televiziji, saj niso ustrezno opremljeni.

Uspešna slovenska “zamejska” gledališča

V tokratni oddaji vas vabimo tudi v Slovensko stalno gledališče v Trstu, kjer so pred kratkim predstavili novo sezono. Ta bo vnovič tudi v znamenju sodelovanja z gledališčem Rossetti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je ob tem pohvalila sodelovanje z drugimi gledališči, s katerim je, po njenem mnenju, SSG potrdilo poslanstvo ustanove, pomembne za celotno skupnost v prostoru, slovensko in italijansko:

»Vedno sem bila prepričana, da je prav kultura temelj za vključitev in sodelovanje. Tema identitete je aktualna in zmagovita, zlasti v sodobnih časih. Verjamem, da bo vaša prihodnja sezona znova uspešna.«

Slovenska gledališča iz zamejstva so uspešna tudi v Sloveniji. Ne le SSG Trst, ki se bo kar s tremi predstavami – eno samostojno in dvema koprodukcijskima – predstavil tudi v tekmovalnem programu letošnjega jubilejnega 50. Borštnikovega srečanja (od 15. do 25.10.2015), temveč tudi ljubiteljska gledališča.

Na nedavnem 54. Linhartovem srečanju v Postojni sta se v sedmerico izbranih predstav uvrstili dve gledališki skupini; mlajša gledališka skupina KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem z glasbeno – gledališko predstavo Bertolta Brechta »Opera za tri groše« in dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana s Plavtovo »Aululario«. Obe predstavi sta bili nagrajeni z Linhartovo diplomo. Večkrat nagrajena dramska družina iz Števerjana je tokrat dobila priznanje likovno celovitost predstave Aulularia, ki je, kot je v utemeljitvi zapisala žirija, premišljeno dodelana likovna kompozicija. Mlajša gledališka skupina iz Sel na avstrijskem Koroškem pa je dobila diplomo za glasbeno interpretacijo Brechtove Opere za tri groše, ki, ugotavlja žirija, že osemdeset let vznemirja gledališke umetnike kot predloga, ki poleg igralskih terja tudi izrazite glasbene sposobnosti. Mladi igralci, pevci in glasbeniki so se nadvse resno in z neprekosljivim interpretacijskim darom lotili zahtevnega glasbenega materiala Kurta Weila in ustvarili glasbeno-gledališki dogodek, ki ga mirno postavimo ob bok najbolj uspelim uprizoritvam Brechtove umetnine.

Olimpijski duh na Linhartovem srečanju

Pohvala bo zagotovo razveselila mlade Selane, ki s predstavo Opera za tri groše gostujejo po Avstriji in Sloveniji. Uvrstitev na Linhartovo srečanje in nastop v Postojni je bila za njih velika čast, pravi glavni igralec Miran Kelih (Mackie Nož):

»Nekako smo prišli sem z olimpijskim duhom, tako da smo rekli, biti tu je vse. Samo da sodelujemo.«

Pa trema? Ko smo stopili na oder je bila nekoliko prisotna, priznava, toda hitro je izginila:

»Smo vsi uživali, noro igrali in dali vse od sebe. Fenomenalno je, da igraš na tem odru.«

Priznava pa tudi, da je bila deseta ura nekoliko nenavadna, toda vse moraš sprejeti in se vsega navaditi.

Opera za tri groše – vedno aktualna

Besedilo je bilo napisano v 30. letih prejšnjega stoletja in je, ugotavlja Miran Kelih, bolj aktualno kot kdaj koli.

»Izkoriščanje revščine, banke, bogati na eni strani, revni na drugi, begunci… Bolj aktualnega teksta ne bi mogli najti.«

Opera za tri groše – glasbeno gledališka predstava je bila velik izziv, je pa res, dodaja Miran Kelih, da »kronično« pojejo, da imajo petje v krvi. Igralci namreč, kar za rojake z avstrijske Koroške ni nič neobičajnega, vsi po vrsti pojejo v različnih pevskih zborih in skupinah, pa ne le to, dejavni so tudi na drugih področjih, opozarja Milena Olip, vodja mlajše gledališke skupine, ki je pred leti k sodelovanju povabila režiserja Michaela Kristofa, znanega igralca. Do zdaj so skupaj naredili že sedem, osem predstav. Vedno znova iščejo nove poti, nove izzive, česar ljudje v Selah, pravi Milena Olip, v začetku niso bili vajeni:

»Skozi leta se je pokazalo, da je pot prava, kar dokazuje tudi uvrstitev na Linhartovo srečanje.«

Reportaži s predstave »Opera za tri groše« v Postojni lahko prisluhnete v tokratni oddaji.

Mlajši gledališki skupini KPD Planina Sele – Miranu Kelihu, Andreju Olipu, Mileni Olip, Simoni Roblek, Romanu Robleku-Pušeljču, Anji Oraže, Angeliki Oris in Moniki Olip, režiserju Michaelu Kristofu in glasbenikom Davorinu Moriju, Matjažu Antončiču in Matjažu Balažicu še enkrat čestitamo, tako kot čestitamo tudi dramski družini iz Števerjana, ki jih bomo predstavili v eni prihodnjih oddaj.

Čez nekaj dni se začenja novo študijsko leto, zato smo v Sotočjih gostili tudi mlada rojaka z Reke Megi Maglica in Lea Šamanića, ki sta se odločila za študij v Sloveniji. O aktualnem dogajanju v slovenski manjšini na Hrvaškem se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem in društva Slovenski dom iz Zagreba, ki je konec tedna gostovalo na Reki. Pridružili pa smo se tudi kuharjem, udeležencem tekmovanja na Gornjem Seniku ob slovenski vzorčni kmetiji, ki je, kot kaže postala prijeten kraj za druženje ne le porabskih Slovencev, temveč tudi gostov od blizu in daleč.

vzorčna kmetija na Gornjem Seniku

foto: Silva Eöry

kuharsko tekmovanje

foto: Silva Eöry

zmagovalec kuharskega tekmovanja je dobil pokal

foto: Silva Eöry

Se vam cedijo sline?

foto: Silva Eöry

 

Prisluhnite oddaji!


28.10.2022

Jurij Paljk:"Nikoli se nismo dali in se nikoli tudi ne bomo!"

»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.


24.10.2022

Dr. Daniel Wutti:"Dežela Koroška ima še danes vidne težave s svojo preteklostjo."

Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?


17.10.2022

Pokaži mi tišino in druge zgodbe o dialogu, odpiranju meja in povezovanju

Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.


03.10.2022

Recipročnost je lahko dober argument v odnosih med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.


26.09.2022

Tatjana Rojc: Trmasta sem in vztrajala bom, dokler se bo dalo!

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?


19.09.2022

V novo šolsko leto veselo, sproščeno in tudi zaskrbljeno

Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.


12.09.2022

Minister Arčon: 'Vredno se je boriti za popravo sedanjih in zgodovinskih krivic'

Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.


05.09.2022

'Dobro je, da smo aktivni v politiki'

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


29.08.2022

Marijana Sukič ostaja dejavna in predana Porabju

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


22.08.2022

Slavko Malnar: 'Naš narod preveč molći!'

Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati


01.08.2022

Andrejka Možina. Glasbenica.

Od uglasbene poezije do jazza, od ljudske glasbe do lastnih skladb


21.07.2022

Že 40. slikarski teden v Svečah

Kako je umetnost v Sveče pripeljala svet in jih ponesla v svet


27.06.2022

Poklic, ki je poklicanost

Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.


20.06.2022

Čas je za nov zagon

Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!


13.06.2022

Zemlja je ena sama

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.06.2022

'Nikoli ne bom prenehal biti, nikoli!'

Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.


30.05.2022

'S skupnimi močmi zmoremo marsikaj'

Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.


23.05.2022

'Skupaj enkratni'

Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.


16.05.2022

Pomoč matične države je bila, je in bo ključna

Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.


09.05.2022

Mladi mladim za mlade

Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.


Stran 5 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov