Od goriškega kongresa SKGZ, Valentina Polanška in Primorskih dnevov na Koroškem, sejma štipendij v Zagrebu in na Reki do čaralic in čalerjev v Andovcih

Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve. Prvič v svoji 60 letni zgodovini so na deželnem kongresu neposredno volili predsednika te organizacije, ki bo organizacijo vodil prihodnja tri leta. Pričakovano je to vnovič postal Rudi Pavšič, za katerega je izmed 194 članov skupščine, ki so se udeležili volitev, glasovalo 167 članov, Dimitrij Križman je dobil 12 glasov.  O kongresu v Gorici lahko več slišite v tokratni oddaji.

S predsednikom društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nikom Kupperjem se pogovarjamo o prvem predsedniku društva Valentinu Polanšku, ki so se mu ob 30.obletnici njegove smrti poklonili na rednem letnem pisateljskem srečanju na Obirskem. Ta vsestranski ustvarjalec; pesnik in pisatelj, glasbenik in skladatelj, učitelj in ravnatelj, je bil pobudnik srečanja pisateljev narodnih skupnosti in prvi predsednik društva slovenskih pisateljev v Avstriji.

Sosed pri sosedu

Vstani
in se brani,
trpin,
če res si sin
svobodoljubnega očeta!
Glasno zakliči v svet:
»Kdo se je tako prevzel,
da nas bi rad preštel?
Saj nismo v gosteh
na teh
koroških tleh –
na zemlji,
s krvjo in z znojem prepojeni!
Naši so žulji, naša je rovača,
naša je niiva že davnega orača,
zato je ta zemlja naša – domača!

Zato, sosed v skupni domovini.
bodiva vrtnarja
lepših skupnih bodočih dni –
in ne drug drugemu grobarja,
vsakdo rad živi!

^{Valentin Polanšek, Grape in sonce. Drava 1963}

Vodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca (KKZ) Zalka Kelih Olip predstavi tokratne Primorske dneve na Koroškem, ki jih organizira KKZ in so se začeli 19.10. 2015. V tednu dni se bo zvrstilo več prireditev, na katerih se bodo koroškim Slovencem predstavili rojaki iz Furlanije Julijske krajine – od predstavitev najnovejših publikacij, razstave slikraja Diziderija Švare, skupnega koncerta glasbenih šol s Tržaškega, z Goriške in avstrijske Koroške. Predstavniki slovenskih političnih organizacij z avstrijske Koroške (NSKS in Enotna lista) in iz FJK (SSO in SSK) pa bodo na okrogli mizi razpravljali o varčevalnih ukrepih in možnih rešitvah za svoje nadaljnje delo.

Zaradi varčevanja na ravni dežele in Slovenije so morali, priznava Zalka Kelih Olip, tudi pri KKZ omejiti nekatere svoje dejavnosti. Tako so se odrekli tiskanju svojega Biltena, ki ga zdaj posredujejo zgolj po elektronski pošti. Kljub temu, da še vedno čakajo tudi na 5000 evrov, ki naj bi jim jih za delovanja namenila dežela Koroška, ostajajo optimisti in se trudijo, pravi vodja, da bi bil njihov jesenski program čim manj okrnjen. Več o dejavnostih KKZ si lahko ogledate TU.

V tokratni oddaji smo povedali več tudi o sejmu štipendij in visokega izobraževanja v Zagrebu in na Reki, v okviru katerega se je med 17 sodelujočimi državami kot država partnerica predstavila Slovenija, s šestnajstimi ustanovami in vsemi štirimi univerzami (v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici). Tokrat tudi prvič s skupnim nastopom, pod geslom Study in Slovenia. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani, zvrstile so se okrogle mize in delavnice, na razpolago pa je bila obilica gradiva. In zakaj je Slovenija za študij tako zanimiva? Organizator, Inštitut za razvoj izobraževanja iz Zagreba, omenja več razlogov, da so Slovenijo izbrali za državo partnerico, pravi direktor Ninoslav Šćukanec, poleg tega, da je med več kot 3.600 tujimi študenti v Sloveniji največ prav študentov s Hrvaške in da je ljubljanska Univerza med 500 najboljšimi univerzami po šanghajski lestvici, je pomembno tudi štipendiranja:

“Slovenija mednarodnim študentom, torej tudi s Hrvaške, daje dobre štipendije in denarno pomoč za namestitev in prehrano, tako da je poleg zagotovljene kakovosti samih študijskih programov dostopna tudi v finančnem pogledu.”

Ninoslav Šćukanec pa ob tem poudarja še, da Slovenija – v primerjavi s Hrvaško, bolje prepoznava pomen izobraževanja in mu namenja občutno večji proračunski delež. Da je zanimanje za študij v Sloveniji veliko, ugotavlja tudi nova lektorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, Meta Klinar. V pogovoru z Marjano Mirković je strnila prve vtise, tudi s srečanj z rojaki, ki so jo, kot pravi, zelo toplo sprejeli. Lektorica, ki je pred tem učila že v Belgiji in Franciji ter v Argentini, je prepričana, da bi jim morali priznati tudi nekakšen status kulturnih atašejev, saj dejansko opravljajo tudi tovrstne naloge, intenzivneje bi lahko sodelovali z učitelji pouka slovenščine v državah, kjer delajo, in več bi moralo biti formalnih povezav, tudi s slovenskimi društvi. Rojakom v domovini pa Meta Klinar, nova lektorica na zagrebški filozofski fakulteti, kjer je na študij slovenistike vpisanih 70 študentov, samo v 1. letnik 40, svetuje:

“Kadar želi tujec z vami govoriti slovensko, govorite z njimi slovensko, počasi, naj vam ne bo težko ponoviti preprostega stavka ali vprašanja, dati osnovne informacije. Kot Slovenci se moramo navaditi, da bo vedno več tujcev želelo govoriti slovensko. Ne preklapljajte v tuje jezike. Bodimo ponosni, na svoj slovenski jezik, ki je lep in nam omogoča, da izrazimo vse, kar želimo. In bodimo spoštljivi do tujcev, ki se želijo naučiti slovenskega jezika.”

Pridružili pa smo se tudi čaralicam, ki so se v vražji “nauči” vnovič zbrale v Andovcih. Koga so začarale?

Prisluhnite oddaji!