Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od nujnih novih prioritet slovenske skupnosti, ohranjanja pomorske zgodovine do učenja slovenskega knjižnega jezika v Porabju
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor iskali udeleženci okrogle mize v Celovcu, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine, ki so se srečali v okviru 17. Primorskih dnevov na Koroškem. Na srečanju, ki sta ga pripravila Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), so aktualne razmere na avstrijskem Koroškem predstavili dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve in član Zbora narodnih predstavnikov NSKS, ter Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste. Iz Furlanije Julijske krajine pa so se razprave udeležili podpredsednica goriške pokrajine, članica stranke Slovenska skupnost (SSk) Mara Černic, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in član izvršnega odbora SSO Ivo Corva. Vsi so poudarili, da je racionalizacija v zaostrenih gospodarskih razmerah nujna, tako kot so nujne tudi spremembe.
“Z denarjem, ki ga dobimo, moramo učinkoviteje razpolagati!”
Tako je razmišljal Gabriel Hribar, ki je med drugim prepričan, da morajo sami opraviti svoje naloge in da so društva sposobna delovati sama brez pomoči krovnih organizacij. Ob tem pa je opozoril tudi na to, da je v Železni Kapli, kjer je podžupan, v prvi razed vpisanih 19 otrok, od katerih le 4 govorijo slovensko:
“Moramo razmisliti, kam vložiti denar.”
Da so spremembe nujne, so ugotavljali tudi ostali udeleženci okrogle mize, saj je denarja, ki ga dobijo vse manj. Po izračunih Karla Hrena koroški Slovenci dobijo danes realno kar 40 odstotkov manj denarja kot leta 1995, zato morajo razmisliti, katere dejavnosti so nujne in katerim se lahko odrečejo:
“Treba je preveriti financiranje, kaj tudi ukiniti in denar nameniti za nove projekte.”
Pomembna je določitev prioritet in dolgoročnejše financiranje teh projektov, pravi Karl Hren. Z njim se strinja tudi Ivo Corva (IO SSO), strokovnjak za čezmejne projekte, ki so lahko priložnost za dodatno financiranje, toda, kot opozarja, je njihova izvedba zelo zapletena. Pomembno je, da so zastavljeni jasni cilji, da vemo, kaj želimo z njimi doseči, je prepričan Corva, ki se zavzema za finačno razvojni načrt slovenske skupnosti:
“Sklad za razvoj bi omogočil financiranje drugačnih idej, projketov mladih, ki niso vključeni v klasične slovenske strukture.”
Z razvojno strategijo bi določili, katera področja želijo razviti. Kriza je lahko izziv, meni Corva.
Ideja o razvojnem skladu, ki bi spodbujal razvoj za slovensko narodno skupnost ključnih dejavnosti in projektov, bi lahko torej padla na plodna tla. Da se mora razprava o tem začeti, je prepričan Karl Hren:
“Bolj moramo poudariti razvoji aspekt in ne le ohranjati status quo.”
Ob novih izzivih in problemih je treba iskati nove vire za te izzive in tu je, po mnenju Hrena, slovenska manjšina ključna.
Pa se je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem sposobna dogovoriti o ključnih prioritetah?
V to razpravo se morajo vključiti vse slovenske organizacije. Nekatere so na to bolj druge manj pripravljene, pravi Karl Hren:
“Mislim, da je treba to razpravo sprožiti. Zavedam se, da ne bomo takoj dosegli maksimalnega rezultata. Gre za dolgotrajnejši proces, ampak pomembno je, da se vsi v tej skupnosti zavedamo, da problem obstaja in da ga moramo na koncu rešiti skupaj.”
Predsednik EL Gabriel Hribar se zavzema, da bi o novih prioritetah, ki so nujne, razpravljala skupina zainteresiranih ljudi:
“Zbrati se mora skupina, nekakšen thik thank, kjer se lahko razvije modele za prihodnost. Mislim, da bomo našli v manjšini dovolj takšnih, ki bi sodelovali v tem procesu. Pri tem se nam ni treba ozirati zgolj po teh klasičnih levo – desnih strukturah.”
Ob tem Hribar ne izključuje možnosti, da bi razpravo o tem sprožila prav Enotna lista, zdaj ko jim, kot pravi, ne pretijo volitve in imajo čas tudi za bolj vsebinske zadeve. Če bo pobuda prišla od kod drugod, pa bodo vsekakor sodelovali:
“Moramo se začeti gibati, ker svet se vrti.”
Ivo Corva iz Sveta slovenskih organizacij je, kot pravi, velik zagovornik ideje o oblikovanju sklada za razvoj in določitvi prioritet. Manjšina mora najti prostor za oblikovanje novih pristopov, novih idej. Gre za neke vrste inkubator, znotraj katerega bi lahko analizirali, koliko je ideja zanimiva za narodno skupnost. Tako sklad kot razmislek o prihodnjih strategijah in razvoju je, po mnenju Iva Corve, zelo pomemben. In kdo bi ga lahko zagnal?
“Najbolj poklicani sta obe krovni organizaciji, ki sta vedno usklajevale razvoj naše skupnosti in imata poslanstvo, da tudi v tem primeru skušata pospešiti razvoj skupnosti. Prav zaradi razlik med njima bo paleta bolj pisana in rešitev pravilnejša”
Pa so predstavniki obeh krovnih organizacij sposobni doseči dogovor? Ivo Corva je kratek:
“Morajo biti!”
V eni prihodnjih oddaj bomo preverili, kaj o tem menijo tudi predstavniki drugih slovenskih organizacij v sosednjih državah. V tokrani oddaji gostimo tudi tržaškega Slovenca Franka Košuto (Cossutto ), enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Kdaj bo ribiški muzej odprl vrata? Če bo šlo vse po sreči, pravi Košuta, že spomladi prihodnje leto.
O kmetijstvu in gozdarstvu na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z rojakom Marianom Tomažejem, ki je zaposlen kot svetovalec na koroški kmetijski zbornici, doma iz Strpne vasi pri Pliberku. Pa so res strpni v njegovi domači vasi?
Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb, ki se je sestal na svoji konstitutivni seji, in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik.
Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od nujnih novih prioritet slovenske skupnosti, ohranjanja pomorske zgodovine do učenja slovenskega knjižnega jezika v Porabju
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor iskali udeleženci okrogle mize v Celovcu, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine, ki so se srečali v okviru 17. Primorskih dnevov na Koroškem. Na srečanju, ki sta ga pripravila Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), so aktualne razmere na avstrijskem Koroškem predstavili dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve in član Zbora narodnih predstavnikov NSKS, ter Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste. Iz Furlanije Julijske krajine pa so se razprave udeležili podpredsednica goriške pokrajine, članica stranke Slovenska skupnost (SSk) Mara Černic, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in član izvršnega odbora SSO Ivo Corva. Vsi so poudarili, da je racionalizacija v zaostrenih gospodarskih razmerah nujna, tako kot so nujne tudi spremembe.
“Z denarjem, ki ga dobimo, moramo učinkoviteje razpolagati!”
Tako je razmišljal Gabriel Hribar, ki je med drugim prepričan, da morajo sami opraviti svoje naloge in da so društva sposobna delovati sama brez pomoči krovnih organizacij. Ob tem pa je opozoril tudi na to, da je v Železni Kapli, kjer je podžupan, v prvi razed vpisanih 19 otrok, od katerih le 4 govorijo slovensko:
“Moramo razmisliti, kam vložiti denar.”
Da so spremembe nujne, so ugotavljali tudi ostali udeleženci okrogle mize, saj je denarja, ki ga dobijo vse manj. Po izračunih Karla Hrena koroški Slovenci dobijo danes realno kar 40 odstotkov manj denarja kot leta 1995, zato morajo razmisliti, katere dejavnosti so nujne in katerim se lahko odrečejo:
“Treba je preveriti financiranje, kaj tudi ukiniti in denar nameniti za nove projekte.”
Pomembna je določitev prioritet in dolgoročnejše financiranje teh projektov, pravi Karl Hren. Z njim se strinja tudi Ivo Corva (IO SSO), strokovnjak za čezmejne projekte, ki so lahko priložnost za dodatno financiranje, toda, kot opozarja, je njihova izvedba zelo zapletena. Pomembno je, da so zastavljeni jasni cilji, da vemo, kaj želimo z njimi doseči, je prepričan Corva, ki se zavzema za finačno razvojni načrt slovenske skupnosti:
“Sklad za razvoj bi omogočil financiranje drugačnih idej, projketov mladih, ki niso vključeni v klasične slovenske strukture.”
Z razvojno strategijo bi določili, katera področja želijo razviti. Kriza je lahko izziv, meni Corva.
Ideja o razvojnem skladu, ki bi spodbujal razvoj za slovensko narodno skupnost ključnih dejavnosti in projektov, bi lahko torej padla na plodna tla. Da se mora razprava o tem začeti, je prepričan Karl Hren:
“Bolj moramo poudariti razvoji aspekt in ne le ohranjati status quo.”
Ob novih izzivih in problemih je treba iskati nove vire za te izzive in tu je, po mnenju Hrena, slovenska manjšina ključna.
Pa se je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem sposobna dogovoriti o ključnih prioritetah?
V to razpravo se morajo vključiti vse slovenske organizacije. Nekatere so na to bolj druge manj pripravljene, pravi Karl Hren:
“Mislim, da je treba to razpravo sprožiti. Zavedam se, da ne bomo takoj dosegli maksimalnega rezultata. Gre za dolgotrajnejši proces, ampak pomembno je, da se vsi v tej skupnosti zavedamo, da problem obstaja in da ga moramo na koncu rešiti skupaj.”
Predsednik EL Gabriel Hribar se zavzema, da bi o novih prioritetah, ki so nujne, razpravljala skupina zainteresiranih ljudi:
“Zbrati se mora skupina, nekakšen thik thank, kjer se lahko razvije modele za prihodnost. Mislim, da bomo našli v manjšini dovolj takšnih, ki bi sodelovali v tem procesu. Pri tem se nam ni treba ozirati zgolj po teh klasičnih levo – desnih strukturah.”
Ob tem Hribar ne izključuje možnosti, da bi razpravo o tem sprožila prav Enotna lista, zdaj ko jim, kot pravi, ne pretijo volitve in imajo čas tudi za bolj vsebinske zadeve. Če bo pobuda prišla od kod drugod, pa bodo vsekakor sodelovali:
“Moramo se začeti gibati, ker svet se vrti.”
Ivo Corva iz Sveta slovenskih organizacij je, kot pravi, velik zagovornik ideje o oblikovanju sklada za razvoj in določitvi prioritet. Manjšina mora najti prostor za oblikovanje novih pristopov, novih idej. Gre za neke vrste inkubator, znotraj katerega bi lahko analizirali, koliko je ideja zanimiva za narodno skupnost. Tako sklad kot razmislek o prihodnjih strategijah in razvoju je, po mnenju Iva Corve, zelo pomemben. In kdo bi ga lahko zagnal?
“Najbolj poklicani sta obe krovni organizaciji, ki sta vedno usklajevale razvoj naše skupnosti in imata poslanstvo, da tudi v tem primeru skušata pospešiti razvoj skupnosti. Prav zaradi razlik med njima bo paleta bolj pisana in rešitev pravilnejša”
Pa so predstavniki obeh krovnih organizacij sposobni doseči dogovor? Ivo Corva je kratek:
“Morajo biti!”
V eni prihodnjih oddaj bomo preverili, kaj o tem menijo tudi predstavniki drugih slovenskih organizacij v sosednjih državah. V tokrani oddaji gostimo tudi tržaškega Slovenca Franka Košuto (Cossutto ), enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Kdaj bo ribiški muzej odprl vrata? Če bo šlo vse po sreči, pravi Košuta, že spomladi prihodnje leto.
O kmetijstvu in gozdarstvu na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z rojakom Marianom Tomažejem, ki je zaposlen kot svetovalec na koroški kmetijski zbornici, doma iz Strpne vasi pri Pliberku. Pa so res strpni v njegovi domači vasi?
Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb, ki se je sestal na svoji konstitutivni seji, in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik.
Prisluhnite oddaji!
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Neveljaven email naslov