Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od nujnih novih prioritet slovenske skupnosti, ohranjanja pomorske zgodovine do učenja slovenskega knjižnega jezika v Porabju
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor iskali udeleženci okrogle mize v Celovcu, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine, ki so se srečali v okviru 17. Primorskih dnevov na Koroškem. Na srečanju, ki sta ga pripravila Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), so aktualne razmere na avstrijskem Koroškem predstavili dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve in član Zbora narodnih predstavnikov NSKS, ter Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste. Iz Furlanije Julijske krajine pa so se razprave udeležili podpredsednica goriške pokrajine, članica stranke Slovenska skupnost (SSk) Mara Černic, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in član izvršnega odbora SSO Ivo Corva. Vsi so poudarili, da je racionalizacija v zaostrenih gospodarskih razmerah nujna, tako kot so nujne tudi spremembe.
“Z denarjem, ki ga dobimo, moramo učinkoviteje razpolagati!”
Tako je razmišljal Gabriel Hribar, ki je med drugim prepričan, da morajo sami opraviti svoje naloge in da so društva sposobna delovati sama brez pomoči krovnih organizacij. Ob tem pa je opozoril tudi na to, da je v Železni Kapli, kjer je podžupan, v prvi razed vpisanih 19 otrok, od katerih le 4 govorijo slovensko:
“Moramo razmisliti, kam vložiti denar.”
Da so spremembe nujne, so ugotavljali tudi ostali udeleženci okrogle mize, saj je denarja, ki ga dobijo vse manj. Po izračunih Karla Hrena koroški Slovenci dobijo danes realno kar 40 odstotkov manj denarja kot leta 1995, zato morajo razmisliti, katere dejavnosti so nujne in katerim se lahko odrečejo:
“Treba je preveriti financiranje, kaj tudi ukiniti in denar nameniti za nove projekte.”
Pomembna je določitev prioritet in dolgoročnejše financiranje teh projektov, pravi Karl Hren. Z njim se strinja tudi Ivo Corva (IO SSO), strokovnjak za čezmejne projekte, ki so lahko priložnost za dodatno financiranje, toda, kot opozarja, je njihova izvedba zelo zapletena. Pomembno je, da so zastavljeni jasni cilji, da vemo, kaj želimo z njimi doseči, je prepričan Corva, ki se zavzema za finačno razvojni načrt slovenske skupnosti:
“Sklad za razvoj bi omogočil financiranje drugačnih idej, projketov mladih, ki niso vključeni v klasične slovenske strukture.”
Z razvojno strategijo bi določili, katera področja želijo razviti. Kriza je lahko izziv, meni Corva.
Ideja o razvojnem skladu, ki bi spodbujal razvoj za slovensko narodno skupnost ključnih dejavnosti in projektov, bi lahko torej padla na plodna tla. Da se mora razprava o tem začeti, je prepričan Karl Hren:
“Bolj moramo poudariti razvoji aspekt in ne le ohranjati status quo.”
Ob novih izzivih in problemih je treba iskati nove vire za te izzive in tu je, po mnenju Hrena, slovenska manjšina ključna.
Pa se je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem sposobna dogovoriti o ključnih prioritetah?
V to razpravo se morajo vključiti vse slovenske organizacije. Nekatere so na to bolj druge manj pripravljene, pravi Karl Hren:
“Mislim, da je treba to razpravo sprožiti. Zavedam se, da ne bomo takoj dosegli maksimalnega rezultata. Gre za dolgotrajnejši proces, ampak pomembno je, da se vsi v tej skupnosti zavedamo, da problem obstaja in da ga moramo na koncu rešiti skupaj.”
Predsednik EL Gabriel Hribar se zavzema, da bi o novih prioritetah, ki so nujne, razpravljala skupina zainteresiranih ljudi:
“Zbrati se mora skupina, nekakšen thik thank, kjer se lahko razvije modele za prihodnost. Mislim, da bomo našli v manjšini dovolj takšnih, ki bi sodelovali v tem procesu. Pri tem se nam ni treba ozirati zgolj po teh klasičnih levo – desnih strukturah.”
Ob tem Hribar ne izključuje možnosti, da bi razpravo o tem sprožila prav Enotna lista, zdaj ko jim, kot pravi, ne pretijo volitve in imajo čas tudi za bolj vsebinske zadeve. Če bo pobuda prišla od kod drugod, pa bodo vsekakor sodelovali:
“Moramo se začeti gibati, ker svet se vrti.”
Ivo Corva iz Sveta slovenskih organizacij je, kot pravi, velik zagovornik ideje o oblikovanju sklada za razvoj in določitvi prioritet. Manjšina mora najti prostor za oblikovanje novih pristopov, novih idej. Gre za neke vrste inkubator, znotraj katerega bi lahko analizirali, koliko je ideja zanimiva za narodno skupnost. Tako sklad kot razmislek o prihodnjih strategijah in razvoju je, po mnenju Iva Corve, zelo pomemben. In kdo bi ga lahko zagnal?
“Najbolj poklicani sta obe krovni organizaciji, ki sta vedno usklajevale razvoj naše skupnosti in imata poslanstvo, da tudi v tem primeru skušata pospešiti razvoj skupnosti. Prav zaradi razlik med njima bo paleta bolj pisana in rešitev pravilnejša”
Pa so predstavniki obeh krovnih organizacij sposobni doseči dogovor? Ivo Corva je kratek:
“Morajo biti!”
V eni prihodnjih oddaj bomo preverili, kaj o tem menijo tudi predstavniki drugih slovenskih organizacij v sosednjih državah. V tokrani oddaji gostimo tudi tržaškega Slovenca Franka Košuto (Cossutto ), enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Kdaj bo ribiški muzej odprl vrata? Če bo šlo vse po sreči, pravi Košuta, že spomladi prihodnje leto.
O kmetijstvu in gozdarstvu na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z rojakom Marianom Tomažejem, ki je zaposlen kot svetovalec na koroški kmetijski zbornici, doma iz Strpne vasi pri Pliberku. Pa so res strpni v njegovi domači vasi?
Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb, ki se je sestal na svoji konstitutivni seji, in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik.
Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od nujnih novih prioritet slovenske skupnosti, ohranjanja pomorske zgodovine do učenja slovenskega knjižnega jezika v Porabju
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor iskali udeleženci okrogle mize v Celovcu, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine, ki so se srečali v okviru 17. Primorskih dnevov na Koroškem. Na srečanju, ki sta ga pripravila Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), so aktualne razmere na avstrijskem Koroškem predstavili dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve in član Zbora narodnih predstavnikov NSKS, ter Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste. Iz Furlanije Julijske krajine pa so se razprave udeležili podpredsednica goriške pokrajine, članica stranke Slovenska skupnost (SSk) Mara Černic, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in član izvršnega odbora SSO Ivo Corva. Vsi so poudarili, da je racionalizacija v zaostrenih gospodarskih razmerah nujna, tako kot so nujne tudi spremembe.
“Z denarjem, ki ga dobimo, moramo učinkoviteje razpolagati!”
Tako je razmišljal Gabriel Hribar, ki je med drugim prepričan, da morajo sami opraviti svoje naloge in da so društva sposobna delovati sama brez pomoči krovnih organizacij. Ob tem pa je opozoril tudi na to, da je v Železni Kapli, kjer je podžupan, v prvi razed vpisanih 19 otrok, od katerih le 4 govorijo slovensko:
“Moramo razmisliti, kam vložiti denar.”
Da so spremembe nujne, so ugotavljali tudi ostali udeleženci okrogle mize, saj je denarja, ki ga dobijo vse manj. Po izračunih Karla Hrena koroški Slovenci dobijo danes realno kar 40 odstotkov manj denarja kot leta 1995, zato morajo razmisliti, katere dejavnosti so nujne in katerim se lahko odrečejo:
“Treba je preveriti financiranje, kaj tudi ukiniti in denar nameniti za nove projekte.”
Pomembna je določitev prioritet in dolgoročnejše financiranje teh projektov, pravi Karl Hren. Z njim se strinja tudi Ivo Corva (IO SSO), strokovnjak za čezmejne projekte, ki so lahko priložnost za dodatno financiranje, toda, kot opozarja, je njihova izvedba zelo zapletena. Pomembno je, da so zastavljeni jasni cilji, da vemo, kaj želimo z njimi doseči, je prepričan Corva, ki se zavzema za finačno razvojni načrt slovenske skupnosti:
“Sklad za razvoj bi omogočil financiranje drugačnih idej, projketov mladih, ki niso vključeni v klasične slovenske strukture.”
Z razvojno strategijo bi določili, katera področja želijo razviti. Kriza je lahko izziv, meni Corva.
Ideja o razvojnem skladu, ki bi spodbujal razvoj za slovensko narodno skupnost ključnih dejavnosti in projektov, bi lahko torej padla na plodna tla. Da se mora razprava o tem začeti, je prepričan Karl Hren:
“Bolj moramo poudariti razvoji aspekt in ne le ohranjati status quo.”
Ob novih izzivih in problemih je treba iskati nove vire za te izzive in tu je, po mnenju Hrena, slovenska manjšina ključna.
Pa se je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem sposobna dogovoriti o ključnih prioritetah?
V to razpravo se morajo vključiti vse slovenske organizacije. Nekatere so na to bolj druge manj pripravljene, pravi Karl Hren:
“Mislim, da je treba to razpravo sprožiti. Zavedam se, da ne bomo takoj dosegli maksimalnega rezultata. Gre za dolgotrajnejši proces, ampak pomembno je, da se vsi v tej skupnosti zavedamo, da problem obstaja in da ga moramo na koncu rešiti skupaj.”
Predsednik EL Gabriel Hribar se zavzema, da bi o novih prioritetah, ki so nujne, razpravljala skupina zainteresiranih ljudi:
“Zbrati se mora skupina, nekakšen thik thank, kjer se lahko razvije modele za prihodnost. Mislim, da bomo našli v manjšini dovolj takšnih, ki bi sodelovali v tem procesu. Pri tem se nam ni treba ozirati zgolj po teh klasičnih levo – desnih strukturah.”
Ob tem Hribar ne izključuje možnosti, da bi razpravo o tem sprožila prav Enotna lista, zdaj ko jim, kot pravi, ne pretijo volitve in imajo čas tudi za bolj vsebinske zadeve. Če bo pobuda prišla od kod drugod, pa bodo vsekakor sodelovali:
“Moramo se začeti gibati, ker svet se vrti.”
Ivo Corva iz Sveta slovenskih organizacij je, kot pravi, velik zagovornik ideje o oblikovanju sklada za razvoj in določitvi prioritet. Manjšina mora najti prostor za oblikovanje novih pristopov, novih idej. Gre za neke vrste inkubator, znotraj katerega bi lahko analizirali, koliko je ideja zanimiva za narodno skupnost. Tako sklad kot razmislek o prihodnjih strategijah in razvoju je, po mnenju Iva Corve, zelo pomemben. In kdo bi ga lahko zagnal?
“Najbolj poklicani sta obe krovni organizaciji, ki sta vedno usklajevale razvoj naše skupnosti in imata poslanstvo, da tudi v tem primeru skušata pospešiti razvoj skupnosti. Prav zaradi razlik med njima bo paleta bolj pisana in rešitev pravilnejša”
Pa so predstavniki obeh krovnih organizacij sposobni doseči dogovor? Ivo Corva je kratek:
“Morajo biti!”
V eni prihodnjih oddaj bomo preverili, kaj o tem menijo tudi predstavniki drugih slovenskih organizacij v sosednjih državah. V tokrani oddaji gostimo tudi tržaškega Slovenca Franka Košuto (Cossutto ), enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Kdaj bo ribiški muzej odprl vrata? Če bo šlo vse po sreči, pravi Košuta, že spomladi prihodnje leto.
O kmetijstvu in gozdarstvu na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z rojakom Marianom Tomažejem, ki je zaposlen kot svetovalec na koroški kmetijski zbornici, doma iz Strpne vasi pri Pliberku. Pa so res strpni v njegovi domači vasi?
Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb, ki se je sestal na svoji konstitutivni seji, in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik.
Prisluhnite oddaji!
Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine so predsednika Pahorja in pristojne ministre seznanili z aktualnimi razmerami. Kaj pričakujejo od slovenske vlade, nas zanima v tokratni oddaji. O čezmejnem sodelovanju in pomoči Avstrije občinam se pogovarjamo z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Kako je v spremenjenih razmerah z učenjem slovenskega jezika v Porabju, pojasnjuje učiteljica asistentka Valentina Novak, zadovoljna z odzivom učencev in staršev. Manj zadovoljni so na Reki, kjer so v okviru evropske prestolnice kulture načrtovali več kot 600 dogodkov. Kaj je ostalo od Luke raznolikosti? Prisluhnite!
Kako blizu je vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini, pojasnjuje slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj. V Trstu je novo ločnico med Slovenci in Italijani postavila občinska uprava, ki je 12. junij razglasila za dan osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe. Ta je, opozarja zgodovinar Jože Pirjevec, mesto dejansko osvobodila. Manj ovir in več sodelovanja po odprtju slovensko madžarske meje pričakujejo porabski rojaki. V Šentpetru na avstrijskem Koroškem pa rdeč trak, ki se vije skozi vas. S projektom Hranca/Grenz koroški slovenski umetnik, režiser Marjan Štikar opozarja na mejo, ki po 100 letih še vedno ločuje. In odzivi? Prisluhnite!
Šole v Furlaniji Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh, nas zanima v tokratni oddaji. Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs in na avstrijskem Koroškem preverjamo, kako je z obujanjem kulturnega življenja.
Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.
Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? O tem podrobneje s koroškim Slovencem doktorjem Marianom Wakounigom, regionalnim direktorjem za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine. Preverjamo tudi, kaj se dogaja s Posojilnico bank, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije. Kulturno življenje Slovencev v Italiji v času epidemije ni zamrlo. Preselilo se je na splet in domača dvorišča. To velja, kot lahko slišite, tudi za Majenco, priljubljeno etnološko prireditev v Dolini pri Trstu. Valeria Gašpar, ki se je pred 25 leti iz porabske Verice preselila v sosednje slovenske Čepince, pa pripoveduje o težavah, ki jih povzroča zaprta meja z Madžarsko. Prisluhnite!
V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle pa še vedno ni jasno. Kako so se s spremenjenimi razmerami soočile šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, sprašujemo ravnateljico Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredano Guštin. Zanima nas tudi, kako je s poukom na slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Kako so se v času epidemije prilagodile šola na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo z ravnateljem Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilom Katzem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa pojasnjuje, kako je z ukrepi in njihovim sproščanjem v Porabju pa tudi, kako je z zelo pomembnimi razvojnimi načrti.
Antifšizem, svoboda, mir, solidarnost, sožitje so vrednote, ki jih že skoraj pol stoletja skrbno neguje tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Te vrednote so vedno aktualne, je prepričana tudi predsednica zbora Rada Zergol, gostja tokratnih Sotočij. ustavimo se v Rižarni, kjer so na okrnjeni slovesnosti obeležili 75-letnico zmage nad nacifašizmom. O boju koroških partizanov v Avstriji, ki je pomembno vplival na življenje v naši severni sosedi, čeprav je bil dolga leta tabu tema, se pogovarjamo z Danilom Prušnikom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. Andrej Mohar pa pojasni, zakaj so točno 75 let po podpisu avstrijske izjave o nedovisnosti avstrijskega notanjega ministra pozvali k dokončni prepovedi shodov na Libuškem polju. Priusluhnite sogovornikom in pesmim TPPZ Pinko Tomažič!
Na poziv Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč pri spopadanju s pandemijo so se odzvali porabski Slovenci. Kako, lahko slišite v oddaji, v kateri nadaljujemo s serijo koncertov Koroška poje.Tokrat se vračamo v leto 2016, ko je Slovenija praznovala 25. obletnico osamosvojitve. Krščanska kulturna zveza je zato koncert posvetila domovini. Takšen je bil tudi glasbeni izbor, v katerem so se prepletale slovenske narodne in ljudske pesmi ter pesmi znanih koroških slovenskih avtorjev. Kako je leta 2016 v poklon domovini pela Koroška lahko vnovič slišite v tokratni oddaji.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je 8. marca, tik preden so v Avstriji razglasili epidemijo, pripravila koncert z naslovom Luštno je vigred'. Posvetili so ga ženskam in se na njem spomnili dveh pred kratkim preminulih zborovodij. V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije in Tonč Feinig. Ženska pevska zbora iz Sel in Krope pa sta ob spremljavi članov Slovenske filharmonije krstno izvedla Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna. Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk pa opozarja, da bo epidemija hudo prizadela tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanima nas, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kako je trenutno na Reki, ki se ponaša z nazivom evropska prestolnica kulture. Prisluhnite!
Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.
Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.
Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.
Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!
Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.
Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Neveljaven email naslov