Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od nujnih novih prioritet slovenske skupnosti, ohranjanja pomorske zgodovine do učenja slovenskega knjižnega jezika v Porabju
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor iskali udeleženci okrogle mize v Celovcu, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine, ki so se srečali v okviru 17. Primorskih dnevov na Koroškem. Na srečanju, ki sta ga pripravila Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), so aktualne razmere na avstrijskem Koroškem predstavili dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve in član Zbora narodnih predstavnikov NSKS, ter Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste. Iz Furlanije Julijske krajine pa so se razprave udeležili podpredsednica goriške pokrajine, članica stranke Slovenska skupnost (SSk) Mara Černic, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in član izvršnega odbora SSO Ivo Corva. Vsi so poudarili, da je racionalizacija v zaostrenih gospodarskih razmerah nujna, tako kot so nujne tudi spremembe.
“Z denarjem, ki ga dobimo, moramo učinkoviteje razpolagati!”
Tako je razmišljal Gabriel Hribar, ki je med drugim prepričan, da morajo sami opraviti svoje naloge in da so društva sposobna delovati sama brez pomoči krovnih organizacij. Ob tem pa je opozoril tudi na to, da je v Železni Kapli, kjer je podžupan, v prvi razed vpisanih 19 otrok, od katerih le 4 govorijo slovensko:
“Moramo razmisliti, kam vložiti denar.”
Da so spremembe nujne, so ugotavljali tudi ostali udeleženci okrogle mize, saj je denarja, ki ga dobijo vse manj. Po izračunih Karla Hrena koroški Slovenci dobijo danes realno kar 40 odstotkov manj denarja kot leta 1995, zato morajo razmisliti, katere dejavnosti so nujne in katerim se lahko odrečejo:
“Treba je preveriti financiranje, kaj tudi ukiniti in denar nameniti za nove projekte.”
Pomembna je določitev prioritet in dolgoročnejše financiranje teh projektov, pravi Karl Hren. Z njim se strinja tudi Ivo Corva (IO SSO), strokovnjak za čezmejne projekte, ki so lahko priložnost za dodatno financiranje, toda, kot opozarja, je njihova izvedba zelo zapletena. Pomembno je, da so zastavljeni jasni cilji, da vemo, kaj želimo z njimi doseči, je prepričan Corva, ki se zavzema za finačno razvojni načrt slovenske skupnosti:
“Sklad za razvoj bi omogočil financiranje drugačnih idej, projketov mladih, ki niso vključeni v klasične slovenske strukture.”
Z razvojno strategijo bi določili, katera področja želijo razviti. Kriza je lahko izziv, meni Corva.
Ideja o razvojnem skladu, ki bi spodbujal razvoj za slovensko narodno skupnost ključnih dejavnosti in projektov, bi lahko torej padla na plodna tla. Da se mora razprava o tem začeti, je prepričan Karl Hren:
“Bolj moramo poudariti razvoji aspekt in ne le ohranjati status quo.”
Ob novih izzivih in problemih je treba iskati nove vire za te izzive in tu je, po mnenju Hrena, slovenska manjšina ključna.
Pa se je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem sposobna dogovoriti o ključnih prioritetah?
V to razpravo se morajo vključiti vse slovenske organizacije. Nekatere so na to bolj druge manj pripravljene, pravi Karl Hren:
“Mislim, da je treba to razpravo sprožiti. Zavedam se, da ne bomo takoj dosegli maksimalnega rezultata. Gre za dolgotrajnejši proces, ampak pomembno je, da se vsi v tej skupnosti zavedamo, da problem obstaja in da ga moramo na koncu rešiti skupaj.”
Predsednik EL Gabriel Hribar se zavzema, da bi o novih prioritetah, ki so nujne, razpravljala skupina zainteresiranih ljudi:
“Zbrati se mora skupina, nekakšen thik thank, kjer se lahko razvije modele za prihodnost. Mislim, da bomo našli v manjšini dovolj takšnih, ki bi sodelovali v tem procesu. Pri tem se nam ni treba ozirati zgolj po teh klasičnih levo – desnih strukturah.”
Ob tem Hribar ne izključuje možnosti, da bi razpravo o tem sprožila prav Enotna lista, zdaj ko jim, kot pravi, ne pretijo volitve in imajo čas tudi za bolj vsebinske zadeve. Če bo pobuda prišla od kod drugod, pa bodo vsekakor sodelovali:
“Moramo se začeti gibati, ker svet se vrti.”
Ivo Corva iz Sveta slovenskih organizacij je, kot pravi, velik zagovornik ideje o oblikovanju sklada za razvoj in določitvi prioritet. Manjšina mora najti prostor za oblikovanje novih pristopov, novih idej. Gre za neke vrste inkubator, znotraj katerega bi lahko analizirali, koliko je ideja zanimiva za narodno skupnost. Tako sklad kot razmislek o prihodnjih strategijah in razvoju je, po mnenju Iva Corve, zelo pomemben. In kdo bi ga lahko zagnal?
“Najbolj poklicani sta obe krovni organizaciji, ki sta vedno usklajevale razvoj naše skupnosti in imata poslanstvo, da tudi v tem primeru skušata pospešiti razvoj skupnosti. Prav zaradi razlik med njima bo paleta bolj pisana in rešitev pravilnejša”
Pa so predstavniki obeh krovnih organizacij sposobni doseči dogovor? Ivo Corva je kratek:
“Morajo biti!”
V eni prihodnjih oddaj bomo preverili, kaj o tem menijo tudi predstavniki drugih slovenskih organizacij v sosednjih državah. V tokrani oddaji gostimo tudi tržaškega Slovenca Franka Košuto (Cossutto ), enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Kdaj bo ribiški muzej odprl vrata? Če bo šlo vse po sreči, pravi Košuta, že spomladi prihodnje leto.
O kmetijstvu in gozdarstvu na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z rojakom Marianom Tomažejem, ki je zaposlen kot svetovalec na koroški kmetijski zbornici, doma iz Strpne vasi pri Pliberku. Pa so res strpni v njegovi domači vasi?
Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb, ki se je sestal na svoji konstitutivni seji, in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik.
Prisluhnite oddaji!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od nujnih novih prioritet slovenske skupnosti, ohranjanja pomorske zgodovine do učenja slovenskega knjižnega jezika v Porabju
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor iskali udeleženci okrogle mize v Celovcu, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine, ki so se srečali v okviru 17. Primorskih dnevov na Koroškem. Na srečanju, ki sta ga pripravila Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), so aktualne razmere na avstrijskem Koroškem predstavili dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve in član Zbora narodnih predstavnikov NSKS, ter Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste. Iz Furlanije Julijske krajine pa so se razprave udeležili podpredsednica goriške pokrajine, članica stranke Slovenska skupnost (SSk) Mara Černic, predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj in član izvršnega odbora SSO Ivo Corva. Vsi so poudarili, da je racionalizacija v zaostrenih gospodarskih razmerah nujna, tako kot so nujne tudi spremembe.
“Z denarjem, ki ga dobimo, moramo učinkoviteje razpolagati!”
Tako je razmišljal Gabriel Hribar, ki je med drugim prepričan, da morajo sami opraviti svoje naloge in da so društva sposobna delovati sama brez pomoči krovnih organizacij. Ob tem pa je opozoril tudi na to, da je v Železni Kapli, kjer je podžupan, v prvi razed vpisanih 19 otrok, od katerih le 4 govorijo slovensko:
“Moramo razmisliti, kam vložiti denar.”
Da so spremembe nujne, so ugotavljali tudi ostali udeleženci okrogle mize, saj je denarja, ki ga dobijo vse manj. Po izračunih Karla Hrena koroški Slovenci dobijo danes realno kar 40 odstotkov manj denarja kot leta 1995, zato morajo razmisliti, katere dejavnosti so nujne in katerim se lahko odrečejo:
“Treba je preveriti financiranje, kaj tudi ukiniti in denar nameniti za nove projekte.”
Pomembna je določitev prioritet in dolgoročnejše financiranje teh projektov, pravi Karl Hren. Z njim se strinja tudi Ivo Corva (IO SSO), strokovnjak za čezmejne projekte, ki so lahko priložnost za dodatno financiranje, toda, kot opozarja, je njihova izvedba zelo zapletena. Pomembno je, da so zastavljeni jasni cilji, da vemo, kaj želimo z njimi doseči, je prepričan Corva, ki se zavzema za finačno razvojni načrt slovenske skupnosti:
“Sklad za razvoj bi omogočil financiranje drugačnih idej, projketov mladih, ki niso vključeni v klasične slovenske strukture.”
Z razvojno strategijo bi določili, katera področja želijo razviti. Kriza je lahko izziv, meni Corva.
Ideja o razvojnem skladu, ki bi spodbujal razvoj za slovensko narodno skupnost ključnih dejavnosti in projektov, bi lahko torej padla na plodna tla. Da se mora razprava o tem začeti, je prepričan Karl Hren:
“Bolj moramo poudariti razvoji aspekt in ne le ohranjati status quo.”
Ob novih izzivih in problemih je treba iskati nove vire za te izzive in tu je, po mnenju Hrena, slovenska manjšina ključna.
Pa se je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem sposobna dogovoriti o ključnih prioritetah?
V to razpravo se morajo vključiti vse slovenske organizacije. Nekatere so na to bolj druge manj pripravljene, pravi Karl Hren:
“Mislim, da je treba to razpravo sprožiti. Zavedam se, da ne bomo takoj dosegli maksimalnega rezultata. Gre za dolgotrajnejši proces, ampak pomembno je, da se vsi v tej skupnosti zavedamo, da problem obstaja in da ga moramo na koncu rešiti skupaj.”
Predsednik EL Gabriel Hribar se zavzema, da bi o novih prioritetah, ki so nujne, razpravljala skupina zainteresiranih ljudi:
“Zbrati se mora skupina, nekakšen thik thank, kjer se lahko razvije modele za prihodnost. Mislim, da bomo našli v manjšini dovolj takšnih, ki bi sodelovali v tem procesu. Pri tem se nam ni treba ozirati zgolj po teh klasičnih levo – desnih strukturah.”
Ob tem Hribar ne izključuje možnosti, da bi razpravo o tem sprožila prav Enotna lista, zdaj ko jim, kot pravi, ne pretijo volitve in imajo čas tudi za bolj vsebinske zadeve. Če bo pobuda prišla od kod drugod, pa bodo vsekakor sodelovali:
“Moramo se začeti gibati, ker svet se vrti.”
Ivo Corva iz Sveta slovenskih organizacij je, kot pravi, velik zagovornik ideje o oblikovanju sklada za razvoj in določitvi prioritet. Manjšina mora najti prostor za oblikovanje novih pristopov, novih idej. Gre za neke vrste inkubator, znotraj katerega bi lahko analizirali, koliko je ideja zanimiva za narodno skupnost. Tako sklad kot razmislek o prihodnjih strategijah in razvoju je, po mnenju Iva Corve, zelo pomemben. In kdo bi ga lahko zagnal?
“Najbolj poklicani sta obe krovni organizaciji, ki sta vedno usklajevale razvoj naše skupnosti in imata poslanstvo, da tudi v tem primeru skušata pospešiti razvoj skupnosti. Prav zaradi razlik med njima bo paleta bolj pisana in rešitev pravilnejša”
Pa so predstavniki obeh krovnih organizacij sposobni doseči dogovor? Ivo Corva je kratek:
“Morajo biti!”
V eni prihodnjih oddaj bomo preverili, kaj o tem menijo tudi predstavniki drugih slovenskih organizacij v sosednjih državah. V tokrani oddaji gostimo tudi tržaškega Slovenca Franka Košuto (Cossutto ), enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem – medaljo za zasluge. Kdaj bo ribiški muzej odprl vrata? Če bo šlo vse po sreči, pravi Košuta, že spomladi prihodnje leto.
O kmetijstvu in gozdarstvu na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z rojakom Marianom Tomažejem, ki je zaposlen kot svetovalec na koroški kmetijski zbornici, doma iz Strpne vasi pri Pliberku. Pa so res strpni v njegovi domači vasi?
Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb, ki se je sestal na svoji konstitutivni seji, in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik.
Prisluhnite oddaji!
Rojaki v Porabju bodo letos dobili skoraj četrtino več denarja iz madžarskega proračuna kot lani. Zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölleš Kiss pa v Sotočjih opozarja tudi na druge možnosti financiranja. Da ima manjšina priložnosti dobiti dodaten denar iz skladov evropske unije, so prepričani na Reki, v agenciji EU korak. Letos stavijo na ustanovitev gospodarskega centra. Doktor Danijel Grafenauer, ki raziskuje življenje in delo koroškega Slovenca doktorja Julija Felaherja, nas skozi pripoved o njem popelje po vseh ključnih trenutkih zgodovine koroških Slovencev. Ustavimo pa se tudi pri rojakih iz Videmske pokrajine, ki konec novoletnih praznikov tradicionalno pripravijo Dan emigranta. Prireditev je bila nekoč namenjena rojakom, ki so se izselili v svet. Po več kot pol stoletja je to priložnost za predstavitev življenja in dela rojakov v Benečiji in opozorila na aktualne težave.
Prva oddaja v novem letu je precej zgodovinsko obarvana. Z Vilijem Prinčičem, rojakom z Goriške, se pogovarjamo o usodi slovenskih beguncev med 1. svetovno vojno. Predstavljamo pred 120 leti rojenega doktorja Julija Felaherja, rojaka z avstrijske Koroške, ustanovitelja Kluba koroških Slovencev. Z rojakinjo z avstrijske Štajerske Susanno Weitlaner se pogovarjamo tudi o Slovencih, ki v vse večjem številu prihajajo s trebuhom za kruhom na Štajersko. Spremljajo kulturno dogajanje med tam živečimi rojaki? V oddaji gostimo doktorico Marijo Riman z Reke, upokojeno profesorico, muzikologinjo, ki je ljubezen do znanstvenega raziskovanja prenesla tudi na svoji hčerki. V Porabju pa smo se pridružili Veselim pajdašem, gledališki skupini iz Števanovcev, ki je tik pred koncem leta pripravila premiero nove gledališke igre.
Zadnja letošnja Sotočja zaznamujejo rojaki, ki z optimizmom zrejo v leto 2015. Gostimo Franca Jožefa Smrtnika, župana Železne Kaple, občine, ki se lahko pohvali z inovativno in zelo uspešno politiko varovanja okolja. Kako inovativni bodo koroški Slovenci na lokalnih volitvah pomladi prihodnje leto? Tudi o tem v pogovoru z županom Železne Kaple. Porabski Slovenec Gabor Ropoš je bil že tretjič zapored izvoljen za župana Gornjega Senika, nagrajen pa je bil tudi kot podjetnik. Kakšno prihodnost napoveduje rojakom na Madžarskem? S političnim analitikom Davorjem Gjenerom ocenjujemo odnos hrvaških oblasti do tam živečih narodnih skupnosti. Zakonodaja je dobra, toda praksa pogosto pokaže temnejše plati, pravi Gjenero. Vabimo vas tudi na obisk k rojakom v Kanalsko dolino in skupaj z Alino Carli, urednico mladinske revije Galeb, zaznamujemo 6 desetletij izhajanja te revije.
Kako o svoji prihodnosti razmišljajo mladi rojaki v Furlaniji Julijski krajini? Razočarani, ker jih v matični domovini ne poznajo in prepoznajo, opozarjajo tudi na pomen sodelovanja. Več o tem lahko slišite v Sotočjih. Ustavili smo se v Trstu na praznovanju 50-letnice Kulturnega doma, ene osrednjih slovenskih kulturnih ustanov in na Reki v društvu Bazovica, kjer so se na prednovoletnem srečanju zbrali tam živeči rojaki. Gostimo biatlonko, koroško Slovenko, Dunjo Zdovc, ki je na Pokljuki osvojila prve točke v sprintu za svetovni pokal. S koroško Slovenko Micko Opetnik, predsednico kulturnega društva Šmihel, se pogovarjamo o pomenu lutkovne in gledališke dejavnosti. Predstavljamo pa tudi knjižne darove, ki so jih za svoje bralce tokrat pripravile zamejske založbe in organizacije.
V Furlaniji Julijski krajini so zelo hitro sprejeli reformo krajevnih uprav. Bodo manjše občine z večinsko slovenskim prebivalstvom vendarle lahko ohranile svojo avtonomijo? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. O svoji prihodnosti razmišljajo mladi rojaki v Italiji, nekdanja ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru pa se spominja tudi začetkov šole pred 30 leti. V Budimpešti so podelili priznanja za kulturno udejstvovanje na narodnostnem področju. Kako je z razmerami na Madžarskem zadovoljna dobitnica priznanja, porabska Slovenka, urednica Marijana Sukič? O tem lahko več slišite v tokratni oddaji. Z nagrajenim prevajalcem, pesnikom Fabjanom Hafnerjem se pogovarjamo o slovenščini na avstrijskem Koroškem danes, na prednovoletnem sprejemu pa smo se pridružili rojakom v Lovranu.
Usoda Primorskega dnevnika, osrednjega časopisa Slovencev na Tržaškem, je še vedno negotova. V reševanje se bo vključila slovenska vlada, je v okviru obiska v Trstu zagotovil premier Miro Cerar. Več o tem v Sotočjih. Zbor Zbirk je čezmejni slovensko italijanski projekt, namenjen ovrednotenju krajevne kulturne dediščine in njeni ohranitvi tudi v Benečiji in Reziji. V Porabju pa skuša družina Hanžek obuditi tradicijo luščenja bučnih semen, ki je nekoč krajšalo dolge zimske večere. O zaščiti slovenske kulturne dediščine podrobneje v tokratni oddaji. Skupaj z rojaki iz Zagreba bomo praznovali 85-letnico delovanja kulturno prosvetnega društva Slovenski dom in se ustavili še na slovenskem konzulatu v Celovcu ter se skozi okno umetnosti zazrli k sosedu.
Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudila predsednica avstrijskega zveznega sveta Ana Blatnik. Kako svoj materni jezik – slovenščino - usklajuje z avstrijskim protokolom, lahko slišite v tokratni oddaji. Kako narediti korak naprej, k boljšemu pouku slovenskega jezika,pa so ugotavljali predstavniki slovenskega ministrstva za izobraževanje in zavoda za šolstvo, ki so obiskali porabski dvojezični osnovni šoli. Da večje zanimanje za slovenski jezik še ne pomeni pogostejše javne rabe, ugotavljajo raziskovalci v Furlaniji Julijski krajini. V oddaji se tokrat ustavimo še v vasici Črni vrh v Benečiji, kjer skušajo privabiti obiskovalce z muzejem. Gostimo pa tudi Agato Klinar Medakovič. Tajnica sveta slovenske manjšine v mestu Zagreb je ena od stebrov tam živeče skupnosti rojakov.
V Sotočjih se tokrat ustavimo v tržaškem občinskem svetu, kjer se je razprava vrnila v čase hladne vojne. Razlog so bila različna tolmačenja, kdo je osvobodil Trst. Iztok Furlanič, ki je javno trdil, da so ga osvobodili partizani, je skoraj izgubil predsedniško mesto. V zgodovino in sedanjost Beneške Slovenije se ozira arhitektka Donatella Ruttar. Porabski Slovenec Čaba Bartakovič Časar, ki je bil na nedavnih lokalnih volitvah izvoljen za župana Števanovcev, pa spregovori tudi o svojih načrtih na mestu župana. Ključna beseda je razvoj. Dijak srednje glasbene šole na Reki Daniel Šimek je osrednji član letos oblikovane glasbene skupine v društvu Bazovica. Harmonikar, ki je dobil vrsto nagrad in priznanj, je pred kratkim je navdušil s koncertom na domačem Grobniku. Tudi njega lahko spoznate v tokratni oddaji.
Slovence v V Furlaniji Julijski krajini razburja predlog reforme krajevnih uprav. Deželna reforma bi, če bodo obveljale predlagane rešitve, najbolj prizadela prav manjše občine z večinskim slovenskim prebivalstvom. O predlaganih spremembah, morebitnih posledica in namerah matične države, več v Sotočjih. Prisluhnete lahko tudi nastopajočim na 31. festivalu beneških pesmi in se nam pridružite na tržnici SAK-a v Celovcu. Na ustanovni seji so se zbrali novo izvoljeni člani državne slovenske samouprave na Madžarskem. Kdo jih bo vodil naslednji pet let, lahko slišite v oddaji. "Pulj je tudi moje mesto" je naslov razstave, s katero so se rojaki v Istri še enkrat poklonili znanemu istrskemu fotografu Alojzu Orlu. O življenju in delu umetnika, znanega tudi po eksperimentalni fotografiji, več v Sotočjih.
Predsednik države Borut Pahor je za trud pri ohranjanju slovenske narodne identitete in povezovanje z medaljami za častno dejanje odlikoval tri rojake iz zamejstva. Dobitnike priznanj, porabsko Slovenko Ireno Pavlič in koroška Slovenca Hanzija Ogrisa in Mirka Kumra, predstavljamo v tokratnih Sotočjih. Vida Srdoč že več let poučuje slovenščino na reški osnovni šoli Pećine, od februarja letos še v šoli v Matuljih. Poleg tega vodi tudi več tečajev v društvu Bazovica na Reki in individualno. Učiteljica, prevajalka in tolmačka je prava oseba za pogovor o vse bolj prisotni slovenščini v Kvarnerju. Spoznate lahko tudi župnika iz Štandreža pri Gorici Karla Bolčino, ki že 20 let vodi slovensko mašo v Milanu. Odpravimo pa se tudi v vasico Topolovo v Benečiji, kjer je pred 20 leti zaživel zanimiv projekt – postaja Topolovo. Z umetniško kolonijo je v vas prišel svet, vas pa je umetnikom v zameno ponudila neizčrpen vir ustvarjalnih idej.
Javni razpis Urada, pristojnega za Slovence v zamejstvu, zelo pomemben za financiranje slovenskih zamejskih organizacij, je letos nekoliko spremenjen. Kaj novosti prinašajo rojakom v sosednjih državah, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Podrobneje spregovorimo o slovenski besedi v goriškem in tržaškem občinskem svetu, razlike so namreč precejšnje. Zaznamujemo tudi dva jubileja. Na avstrijskem Koroškem praznujejo štiri desetletja organizirane lutkovne dejavnosti, na avstrijskem Štajerskem, v Gradcu, pa so skupaj s slovenskimi dnevi proslavili 40-let kluba slovenskih študentk in študentov. Slovenska kultura se je predstavila tudi v hrvaški Istri. Kako jo je sprejelo občinstvo, slišite v Sotočjih. Pridružimo pa se tudi čaralícam oziroma čarovnicam, ki so v vražji noči zaplesale v Andovcih.
Slovenci na Madžarskem so na lokalnih volitvah izvolili nove člane desetih lokalnih samouprav in prvič neposredno odločali tudi o predstavnikih v državni slovenski samoupravi. Odziv je bil dober, ugotavljajo pristojni. V Števanovcih v Porabju so se za župansko mesto potegovali trije Slovenci in dva Madžara, na koncu je zmagal Slovenec. V tokratni oddaji smo se poklonili tudi preminulemu tržaškemu rojaku, skladatelju, etimologu, etnomuzikologu in slavistu Pavletu Merkuju. Zaznamujemo 40-letnico delovanja Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Zgodovina inštituta odraža vse spremembe znotraj narodnostne skupnosti, ugotavlja njegov predsednik Milan Bufon. Prek Celovca se v tokratni oddaji odpravljamo na lutkovni festival Cikl cakl v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Z rojakom z Reke Igorjem Jenulom, nekdanjim plavalcem, vaterpolistom in triatloncem, pa se pogovarjamo o njegovem zelo razgibanem življenju.
Tokrat nas zanima, kako so na avstrijskem Koroškem zaznamovali obletnico plebiscita. Je osrednja deželna prireditev v Celovcu minila v znamenju sožitja, kot si je zamislil Miha Kampuš? Pogovarjamo se z mlado koroško Slovenko z Dunaja, študentko, Tinjo Zerzer, ki je nekaj tednov preživela v Ljubljani. Med rojaki na Hrvaškem je vse več zanimanja za učenje slovenščine. In to ne le med mladimi. Pri učenju jim je lahko zdaj v pomoč novi veliki sodobni slovensko – hrvaški in hrvaško – slovenski slovar. O njem več v tokratnih Sotočjih. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je obiskala rojake v Furlaniji julijski krajini in jim zagotovila vso podporo. Kaj to pomeni, izveste v oddaji, v kateri se ustavimo tudi na Barkovljanki in gostimo Tjašo Cigut. Pred kratkim je priredila porabske in prekmurske slovenske narodne pesmi z motivom ženske. Nastal je album z naslovom »Edno takšo bi rad…«.
Pri rojakih v Porabju se je na poti v madžarsko prestolnico ustavil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Obisk rojakom veliko pomeni, saj pričakujejo, da bo na težave porabskih Slovencev opozoril tudi pristojne v Budimpešti. Rojaki z vse Hrvaške so se letos zbrali v Crikvenici. Kakšno sporočilo so namenili pristojnim predstavnikom Slovenije, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Miha Kampuš je pobudnik iniciative Unser Land – Rastimo skupaj, s katero želi povezati Slovence in nemško govoreče na avstrijskem Koroškem. Njegova simbolna vizija je, da bi leta 2020 ob 100. obletnici koroškega plebiscita oba naroda skupaj plesala na dvorišču deželne hiše. Miha Kampuš, ki bo oblikoval kulturni program ob letošnji obletnici koroškega plebiscita, je gost tokratne oddaje. O sozvočju slovenske narodne skupnosti pa razmišlja igralec in režiser Janez Povše, ki je pred kratkim izdal svoj pesniški prvenec. »Pesmi ob poti« so hkrati tudi njegov življenjski pesniški opus. Zakaj, lahko slišite v Sotočjih.
V Portorožu so se rojaki iz sosednjih držav predstavili navtičnim navdušencem. Kakšen veter je zapihal iz zamejstva, nas zanima v tokratni oddaji. Preverjamo, kakšna je dejanska vloga Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri dodeljevanju štipendij za študij v Sloveniji in kako je z opravljenim v iztekajočem se mandatu zadovoljen porabski Slovenec Martin Ropoš, predsednik državne slovenske samouprave. Vpis v slovensko in dvojezične šole na avstrijskem Koroškem se je zadnja leta povečeval. Se trend nadaljuje tudi letos? Odgovor slišite v Sotočjih. V drugem delu oddaje pa lahko spoznate tudi skupino rojakinj iz Pulja, ki jih je ljubezen do ustvarjanja z glino pripeljala v Ljubljano.
Mladi rojaki iz sosednjih držav, ki študirajo v Sloveniji, so upravičeni do štipendije, ki jim vsaj nekoliko olajša finančno breme. Možnost bi radi izkoristili tudi številni Slovenci z Reke, vendar imajo pri tem nemalo težav. Več o tem lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas, s kakšnimi ambicijami je v Trst prišel režiser Edvard Miller, novi umetniški vodja tamkajšnjega Slovenskega stalnega gledališča. Časi so zelo naklonjeni gledališču, je prepričan, Slovenija manj. Izzivov ne manjka tudi rojaku z avstrijske Koroške, Ediju Oražeju. Je zborovodja, skladatelj in pedagog, ravnatelj dvojezične ljudske šole v Celovcu, vodja Okteta Suha in avtor številnih projektov. Preverjamo pa še, kaj so zakuhali porabski Slovenci na Gornjem Seniku.
Sotočja 15.9.2014 V okviru lokalnih volitev na Madžarskem bodo porabski Slovenci prihodnji mesec volili člane lokalnih narodnostnih samouprav in državne slovenske samouprave. O pripravah slovenske manjšine na volitve podrobneje v tokratni oddaji. Z dolgoletno ravnateljico dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živo Gruden se pogovarjamo o vlogi centra in začetkih pred 30-imi leti. Gostimo koroškega Slovenca, mednarodno uveljavljenega kitarista in skladatelja, Janeza Grégoriča, ki med drugim tesno sodeluje z vnovič nagrajeno mezzosopranistko Bernardo Fink Inzko. Ustavimo pa se tudi na Trsatu nad Reko, kjer so ob 500. obletnici nastanka frančiškanske province Bosne in Hrvaške pripravili znanstveni simpozij. Kakšne so najnovejše ugotovitve o vlogi frančiškanov na območju, ki je zajemalo tudi slovenski prostor, nas zanima v tokratni oddaji.
Tako kot v Sloveniji so tudi na Madžarskem osnovne in srednje šole svoja vrata odprle pretekli teden. V Sotočjih boste lahko slišali, kako je prvi šolski dan minil na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Tudi v sosednji Furlaniji Julijski krajini se v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom pripravljajo na začetek šolskega leta, več o tem po 20. Uri, ko boste lahko slišali, da novi začetki seveda ne čakajo samo šolarjev in učiteljev, pač pa tudi društva. Preverili bomo, kako se na novo sezono pripravljajo slovenska društva v Zagrebu, Istri in Kvarnerju. V oddaji boste lahko prisluhnili tudi pogovoru z Zdravkom Haderlapom, vsestranskim umetnikom in dejavnim kulturnim delavcem z avstrijske Koroške. Vabljeni v družbo rojakov iz sosednjih pokrajin po 20. Uri na Prvem programu!
Zadnji avgustovski teden je prinesel 52. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, na katerem se je sešla tudi manjšinska koordinacija Agraslomak. Reportaži z dogajanja boste lahko prisluhnili v Sotočjih, v katerih se bomo ustavili tudi na Prevaljah, kjer poteka projekt z naslovom Žive vezi- Reg Kult. Namen projekta je predstavitev in povezovanje kulturne dediščine na slovenski in avstrijski strani Koroške. Po poletnih počitnicah se v delovne tirnice vrača tudi življenje slovenskih rojakov v sosedni Italiji. Spoznali bomo Dušana Jakomina, 89- letnega slovenskega kaplana iz Škednja pri Trstu, osrednjo osebnost kulturnega in narodnega delovanja v tržaškem predmestju. Na prvi šolski dan pa seveda ne bo šlo brez pouka, ki se znova začenja- predstavili bomo učenje slovenščine na Reki, in sicer tako v javnem šolstvu kot v društvu. Pridružite se rojakom v sosednjih državah tudi v prvih septembrskih Sotočjih!
Sotočja so vnovič glasbeno obarvana. Slišite lahko posnetek koncerta mešanega pevskega zbora Danica iz Šentprimoža v Podjuni in tamburaške skupine Tamika iz Železne Kaple. Zbor Danica je bil pred dvema letoma, ko je praznoval 100-letnico delovanja, razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške. Konec aprila letos so se pevke in pevci skupaj s tamburaši predstavili tudi v okviru 12. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Serijo kulturnih prireditev, namenjenih predstavitvi dejavnosti koroških Slovencev, tradicionalno pripravlja Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva skupaj z ljubljanskim Klubom koroških Slovencev. Zakaj je bilo občinstvo, ki je napolnilo Linhartovo dvorano Cankarjevega doma, navdušeno, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Pridružite se rojakom in prisluhnite mešanemu pevskemu zboru Danica, ki vas bo s slovensko narodno pesmijo popeljal po vseh teh dolinah avstrijske Koroške!
Neveljaven email naslov