Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novice in Novi glas, rezijanščina, praznovanje v Monoštru in dela Saše Šantla na ogled na Reki
Tednik Novice, osrednji časopis koroških Slovencev, se je letos znašel v, milo rečenom precejšnjih finančnih težavah, tako da so poleti začeli celo z akcijo zbiranja donacij. Ob tem so vseskozi potekali pogovori pristojnih na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji, kako rešiti nastale težave, o čemer smo kar nekajkrat poročali tudi v oddaji Sotočja. Pa so težave rešili? O tem smo se pogovarjali s predsednikom programskega sveta Novic Danilom Katzem, ki je imel v minulih mesecih veliko pogovorov tako z lastnikoma – predstavnikoma dveh krovnih slovenskih organizacij Marjanom Šturmom (predsednikom Zveze slovenskih organizacij – ZSO) in Nantijem Olipom (poslovodečim podpredsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), zaposlenimi in s predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrom Gorazdom Žmavcem. Rešitve še vedno ni na vidiku in zdi se, da je v kratkem tudi ne bo. Kljub temu Danilo Katz (za zdaj) še ni vrgel puške v koruzo. Določene korake smo naredili v pravo smer, pravi v pogovoru za Sotočja, toda postavljeni smo pred dejstvo, da bo Slovenija zelo zmanjšala podporo Novicam, na kar smo sicer računali, pravi, ampak zdaj smo dobili konkretne številke in jasno je, da bomo dobili le polovico denarja, ki bi ga rabili za izdajanje tednika v sedanji obliki. Zato bodo morali poiskati dodatne vire. Pri tem vsekakor računajo na Avstrijo:
»Hočemo imeti kakovosten in neodvisen, svoboden časopis in to seveda nekaj stane. To smo povedali tako ministru Žmavcu kot ministru Ostermayerju.«
Pa so jim v Ljubljani, kjer so bili na pogovoru pri ministru Žmavcu, pojasnili, zakaj bodo zmanjšali sredstva?
»Konkretno v Ljubljani niso povedali, ali pa niso hoteli povedati, zakaj. Eden od razlogov je gotovo finančna kriza, kar razumemo.«
Ob tem pa Danilo Katz pojasni, da so letos veliko privarčevali. Naredili so svojo domačo nalogo in bilanca bo, kot kaže, pozitivna. Strinja se, da bi morala veliko več prispevati tudi Avstrija:
»Pred 60 leti so se ob podpisu tako imenovane avstrijske državne pogodbe zavezali, da bo slovenska manjšina imela svoje medije, tudi tiskane, in da bodo poskrbeli za to. Do danes je Slovenija prispevala približno 10 krat več kot Avstrija. To je enostavno premalo.«
Od 380.000 na 120.000 evrov pomoči
Eden od izdajateljev Novic, predsednik ZSO Marjan Šturm, je na spletnih straneh organizacije v začetku septembra kronološko opisal dogajanje s tednikom, vključno s podatki o denarni podpori Novicam, ki so leta 2003 nastale z združitvijo časopisov Naš tednik in Slovenski vestnik. Od leta 2004, ko so Novice iz Slovenije dobile nekaj več kot 249.000 evrov, se je podpora povečevala do leta 2009, ko so dobili 380.000 evrov, nato pa so se zneski iz leta v leto zmanjševali. Letos so tako Novice iz slovenskega proračuna dobile 220.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi jim namenili le še 120.000 evrov. Vsa ta leta je Avstrija iz sklada za pospeševanje medijev za Novice letno namenjala 29.000 evrov.
Zaskrbljenost lastnikov, programskega sveta in novinarjev je torej povsem razumljiva, kot so razumljiva pričakovanja, da bo Avstrija, kot je predsednik programskega sveta zapisal tudi v pismu ministru za kulturo Josephu Ostermayerju, do sprejetja sistemske rešitve financiranja tednika Novice, prispevala vsaj toliko kot Slovenija.
Kaj pa v vmesnem obdobju? To je zdaj ključno vprašanje, pravi predsednik programskega sveta Danilo Katz. Slovenija je zagotovila, da bo prihodnji dve leti prispevala določen delež, od Avstrije pa nimajo nobenega odziva.Kkot zdaj kaže, bodo od zvezne vlade dobili 30.000 evrov, kar je premalo za izhajanje časopisa v sedanji obliki:
»Zato mislim, da je zdaj zadnja možnost, da se časopis do začetka prihodnjega leta postavi na zdrave finančne temelje, da se poskrbi za neko prehodno financiranje, ki bi trajalo leto ali dve.«
V tem času bi lahko v okviru spreminjanja avstrijske medijske zakonodaje (zakon o pospeševanju medijev) zagotovili denar tudi za manjšinske medije, ki imajo veliko manjšo naklado kot večinski, zato je dodatno financiranje nujno. Tako bi zagotovili nadaljnje izhajanje Novic in omogočili zaposlitev novinarjev in urednikov za daljše časovno obdobje, nujni pogoj za kakovostno in neodvisno novinarsko delo.
Kako pa je z zaposlenimi na tedniku? Danilo Katz pojasnjuje, da sta lastnika »zamudila« zadnji rok za odpustitev vseh zaposlenih, tako je brez dela ostala le ena novinarka, vendar pa naj bi imeli zagotovilo, da se bo lahko vrnila nazaj. Dobro je uspela pobuda za zbiranje donacij.
»Odziv je bil dober, fenomenalen, še posebej v razmerju z naklado in našimi pričakovanji. Ampak to ne more biti rešitev ali recept za prihodnost.«
Je pa vsekakor dokaz, da bralci podpirajo tednik in njegovo izhajanje tudi v prihodnje. Toda kako to zagotoviti?
Tudi Danilo Katz nima jasnega odgovora.
»To je naloga, po mojem, Slovenije in Avstrije. Slovenija ima odgovornost do svoje manjšine, ki se je tudi zaveda. Obe državi morata skupaj poskrbeti, da ima manjšina vsaj približno enake pogoje kot večinski narod. Enostavno pričakujemo, da Slovenija išče pogovor z Avstrijo in ne izvaja pritiska, tako pač mi zdaj čutimo, na Dunaj prek manjšine.«
Prepričan je, da bi morala Slovenija iskati neposredne stike z Avstrijo na ravni ministrov, da na Dunaju lobira za svojo manjšino.
Brez sprememb ne bo šlo
Da so nujne spremembe, sta, kot kaže, ugotovila tudi lastnika, ki se, kot se zdi, umikata iz upravljanja. Po besedah Danila Katza, ki je bil v preteklosti podpredsednik NSKS in dobro pozna delo krovnih organizacij, je pomembno, da tudi krovni organizaciji spoznata, da rabijo poslovodjo, ki je zunaj njunih struktur:
»Krovni organizaciji sta dejavni na številnih področjih in potem bi vodili še časopis, pri tem pa si pogosto nista enotni, kaj sploh želita, v katero smer naj gre. Tu imamo dvojni, včasih celo trojni problem.«
Če Slovenija in Avstrija financirata časopis, imata tudi pravico, da skupaj določita organizacijsko strukturo časopisa, katerega lastnika ne moreta biti dve osrednji politični organizaciji ali pa celo tri. To je protislovno, pravi sogovornik.
Bi bila rešitev nekdo iz Slovenije ali z Dunaja?
»Možnosti je več, tudi tu pa je vnovič pomemben denar. Če nekoga postaviš za poslovodjo, ga moraš tudi ustrezno plačati. Lahko postaviš na to mesto upokojenca, ampak tu se pojavi vprašanje, s kakšnim elanom bo upravljal s časopisom.«
Nujna sistemska rešitev
Vse je del sistemske rešitve, ki bi vključevala profesionalizacijo upravljanja in postavitev časopisa na zdrave finančne temelje, ki bi zagotovila za bralce zanimiv, atraktiven časopis. Programski svet pa bi se lahko končno začel ukvarjati s samim tednikom, pravi njegov predsednik Danilo Katz, saj so se doslej morali posvečati zgolj finančnim vprašanjem. Ideje za celostno oblikovno prenovo Novic so morali za zdaj »zamrzniti«, kljub senzacionalni ponudbi, ki so jo dobili. Uveljavljeni koroški slovenski oblikovalci, ki imajo uspešna podjetja, zmagujejo na razpisih in pobirajo nagrade, bi brezplačno oblikovali novo podobo časopisa. Zadnja celostna prenova jih je stala več deset tisoč evrov, zdaj bi jo dobili brezplačno:
»Toda, dokler nimamo zagotovil, da bo časopis sploh izhajal, ne moremo obvezati nekoga, da bo v svojem prostem času delal na projektu njegove prenove. Tega zato kot predsednik programskega sveta ne bi mogel od nikogar zahtevati in tudi ne bi hotel storiti.«
Je pa kljub vsemu prepričan, da bodo Novice še naprej izhajale, vprašanje pa je, v kakšni obliki. Za člane programskega sveta je skrajni rok marec prihodnje leto, ko potečejo pogodbe zaposlenim. Če do takrat ne najdejo rešitve, je tudi s stališča programskega sveta nesmiselno še naprej vztrajati:
»Takrat bi res imeli že močan občutek, da nas zafrkavajo in potem imamo vso pravico reči, da ne podpiramo več takšnih neprofesionalnih pristopov.«
Novi glas po poti Novic
Podobne težave kot tednik koroških Slovencev ima tudi goriški tednik Novi glas. Julija je upravni odbor Zadruge goriška Mohorjeva, ki je lastnik tednika, v javnem pismu pozval pristojne v Sloveniji in deželi Furlaniji Julijski krajini, naj zagotovita denar za nadaljnje izhajanje tednika in delovanje založbe. Prispevek se je namreč znižal za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2009 pa kar za 90.000 evrov. Spodbudnega odziva na poziv ni bilo. Tudi tu so se vrstili pogovori pristojnih iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), kamor sodi tudi Zadruga goriška Mohorjeva, predsednika Zadruge Petra Černica, predstavnikov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter deželnega poslanca Igorja Gabrovca, tajnika stranke Slovenska skupnost. Rešitve niso našli. In kot kaže, dodatnega denarja za Novi glas letos ne bo, pravi Walter Bandelj, predsednik SSO.
»Za letos denarja nismo uspeli najti. Računamo pa, da bi prihodnje leto dobili denar iz naslova zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost, kjer vsako leto ostane milijon, milijon in pol evrov, Iz tega bi lahko črpali denar tudi za Novi glas.«
Naloga vodilnih v Zadrugi goriška Mohorjeva pa bo, da letos še zmanjšajo stroške delovanja, prihodnje leto pa bi pokrili primanjkljaj, še pojasni Bandelj.
Kako bodo zmanjševali stroške in kakšen načrte pripravljajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu tako s tednikom Novice kot z Novim glasom, pa bomo poročali v prihodnji oddaji Sotočja.
Tokrat govorimo tudi o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze.
Vsestranski umetnik, slikar, grafik in skladatelj Saša Šantel je svojimi deli tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Razstava njegovih del, nastalih prav v času bivanja na Reki, je na ogled v tamkajšnji mestni knjižnici. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Novice in Novi glas, rezijanščina, praznovanje v Monoštru in dela Saše Šantla na ogled na Reki
Tednik Novice, osrednji časopis koroških Slovencev, se je letos znašel v, milo rečenom precejšnjih finančnih težavah, tako da so poleti začeli celo z akcijo zbiranja donacij. Ob tem so vseskozi potekali pogovori pristojnih na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji, kako rešiti nastale težave, o čemer smo kar nekajkrat poročali tudi v oddaji Sotočja. Pa so težave rešili? O tem smo se pogovarjali s predsednikom programskega sveta Novic Danilom Katzem, ki je imel v minulih mesecih veliko pogovorov tako z lastnikoma – predstavnikoma dveh krovnih slovenskih organizacij Marjanom Šturmom (predsednikom Zveze slovenskih organizacij – ZSO) in Nantijem Olipom (poslovodečim podpredsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), zaposlenimi in s predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrom Gorazdom Žmavcem. Rešitve še vedno ni na vidiku in zdi se, da je v kratkem tudi ne bo. Kljub temu Danilo Katz (za zdaj) še ni vrgel puške v koruzo. Določene korake smo naredili v pravo smer, pravi v pogovoru za Sotočja, toda postavljeni smo pred dejstvo, da bo Slovenija zelo zmanjšala podporo Novicam, na kar smo sicer računali, pravi, ampak zdaj smo dobili konkretne številke in jasno je, da bomo dobili le polovico denarja, ki bi ga rabili za izdajanje tednika v sedanji obliki. Zato bodo morali poiskati dodatne vire. Pri tem vsekakor računajo na Avstrijo:
»Hočemo imeti kakovosten in neodvisen, svoboden časopis in to seveda nekaj stane. To smo povedali tako ministru Žmavcu kot ministru Ostermayerju.«
Pa so jim v Ljubljani, kjer so bili na pogovoru pri ministru Žmavcu, pojasnili, zakaj bodo zmanjšali sredstva?
»Konkretno v Ljubljani niso povedali, ali pa niso hoteli povedati, zakaj. Eden od razlogov je gotovo finančna kriza, kar razumemo.«
Ob tem pa Danilo Katz pojasni, da so letos veliko privarčevali. Naredili so svojo domačo nalogo in bilanca bo, kot kaže, pozitivna. Strinja se, da bi morala veliko več prispevati tudi Avstrija:
»Pred 60 leti so se ob podpisu tako imenovane avstrijske državne pogodbe zavezali, da bo slovenska manjšina imela svoje medije, tudi tiskane, in da bodo poskrbeli za to. Do danes je Slovenija prispevala približno 10 krat več kot Avstrija. To je enostavno premalo.«
Od 380.000 na 120.000 evrov pomoči
Eden od izdajateljev Novic, predsednik ZSO Marjan Šturm, je na spletnih straneh organizacije v začetku septembra kronološko opisal dogajanje s tednikom, vključno s podatki o denarni podpori Novicam, ki so leta 2003 nastale z združitvijo časopisov Naš tednik in Slovenski vestnik. Od leta 2004, ko so Novice iz Slovenije dobile nekaj več kot 249.000 evrov, se je podpora povečevala do leta 2009, ko so dobili 380.000 evrov, nato pa so se zneski iz leta v leto zmanjševali. Letos so tako Novice iz slovenskega proračuna dobile 220.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi jim namenili le še 120.000 evrov. Vsa ta leta je Avstrija iz sklada za pospeševanje medijev za Novice letno namenjala 29.000 evrov.
Zaskrbljenost lastnikov, programskega sveta in novinarjev je torej povsem razumljiva, kot so razumljiva pričakovanja, da bo Avstrija, kot je predsednik programskega sveta zapisal tudi v pismu ministru za kulturo Josephu Ostermayerju, do sprejetja sistemske rešitve financiranja tednika Novice, prispevala vsaj toliko kot Slovenija.
Kaj pa v vmesnem obdobju? To je zdaj ključno vprašanje, pravi predsednik programskega sveta Danilo Katz. Slovenija je zagotovila, da bo prihodnji dve leti prispevala določen delež, od Avstrije pa nimajo nobenega odziva.Kkot zdaj kaže, bodo od zvezne vlade dobili 30.000 evrov, kar je premalo za izhajanje časopisa v sedanji obliki:
»Zato mislim, da je zdaj zadnja možnost, da se časopis do začetka prihodnjega leta postavi na zdrave finančne temelje, da se poskrbi za neko prehodno financiranje, ki bi trajalo leto ali dve.«
V tem času bi lahko v okviru spreminjanja avstrijske medijske zakonodaje (zakon o pospeševanju medijev) zagotovili denar tudi za manjšinske medije, ki imajo veliko manjšo naklado kot večinski, zato je dodatno financiranje nujno. Tako bi zagotovili nadaljnje izhajanje Novic in omogočili zaposlitev novinarjev in urednikov za daljše časovno obdobje, nujni pogoj za kakovostno in neodvisno novinarsko delo.
Kako pa je z zaposlenimi na tedniku? Danilo Katz pojasnjuje, da sta lastnika »zamudila« zadnji rok za odpustitev vseh zaposlenih, tako je brez dela ostala le ena novinarka, vendar pa naj bi imeli zagotovilo, da se bo lahko vrnila nazaj. Dobro je uspela pobuda za zbiranje donacij.
»Odziv je bil dober, fenomenalen, še posebej v razmerju z naklado in našimi pričakovanji. Ampak to ne more biti rešitev ali recept za prihodnost.«
Je pa vsekakor dokaz, da bralci podpirajo tednik in njegovo izhajanje tudi v prihodnje. Toda kako to zagotoviti?
Tudi Danilo Katz nima jasnega odgovora.
»To je naloga, po mojem, Slovenije in Avstrije. Slovenija ima odgovornost do svoje manjšine, ki se je tudi zaveda. Obe državi morata skupaj poskrbeti, da ima manjšina vsaj približno enake pogoje kot večinski narod. Enostavno pričakujemo, da Slovenija išče pogovor z Avstrijo in ne izvaja pritiska, tako pač mi zdaj čutimo, na Dunaj prek manjšine.«
Prepričan je, da bi morala Slovenija iskati neposredne stike z Avstrijo na ravni ministrov, da na Dunaju lobira za svojo manjšino.
Brez sprememb ne bo šlo
Da so nujne spremembe, sta, kot kaže, ugotovila tudi lastnika, ki se, kot se zdi, umikata iz upravljanja. Po besedah Danila Katza, ki je bil v preteklosti podpredsednik NSKS in dobro pozna delo krovnih organizacij, je pomembno, da tudi krovni organizaciji spoznata, da rabijo poslovodjo, ki je zunaj njunih struktur:
»Krovni organizaciji sta dejavni na številnih področjih in potem bi vodili še časopis, pri tem pa si pogosto nista enotni, kaj sploh želita, v katero smer naj gre. Tu imamo dvojni, včasih celo trojni problem.«
Če Slovenija in Avstrija financirata časopis, imata tudi pravico, da skupaj določita organizacijsko strukturo časopisa, katerega lastnika ne moreta biti dve osrednji politični organizaciji ali pa celo tri. To je protislovno, pravi sogovornik.
Bi bila rešitev nekdo iz Slovenije ali z Dunaja?
»Možnosti je več, tudi tu pa je vnovič pomemben denar. Če nekoga postaviš za poslovodjo, ga moraš tudi ustrezno plačati. Lahko postaviš na to mesto upokojenca, ampak tu se pojavi vprašanje, s kakšnim elanom bo upravljal s časopisom.«
Nujna sistemska rešitev
Vse je del sistemske rešitve, ki bi vključevala profesionalizacijo upravljanja in postavitev časopisa na zdrave finančne temelje, ki bi zagotovila za bralce zanimiv, atraktiven časopis. Programski svet pa bi se lahko končno začel ukvarjati s samim tednikom, pravi njegov predsednik Danilo Katz, saj so se doslej morali posvečati zgolj finančnim vprašanjem. Ideje za celostno oblikovno prenovo Novic so morali za zdaj »zamrzniti«, kljub senzacionalni ponudbi, ki so jo dobili. Uveljavljeni koroški slovenski oblikovalci, ki imajo uspešna podjetja, zmagujejo na razpisih in pobirajo nagrade, bi brezplačno oblikovali novo podobo časopisa. Zadnja celostna prenova jih je stala več deset tisoč evrov, zdaj bi jo dobili brezplačno:
»Toda, dokler nimamo zagotovil, da bo časopis sploh izhajal, ne moremo obvezati nekoga, da bo v svojem prostem času delal na projektu njegove prenove. Tega zato kot predsednik programskega sveta ne bi mogel od nikogar zahtevati in tudi ne bi hotel storiti.«
Je pa kljub vsemu prepričan, da bodo Novice še naprej izhajale, vprašanje pa je, v kakšni obliki. Za člane programskega sveta je skrajni rok marec prihodnje leto, ko potečejo pogodbe zaposlenim. Če do takrat ne najdejo rešitve, je tudi s stališča programskega sveta nesmiselno še naprej vztrajati:
»Takrat bi res imeli že močan občutek, da nas zafrkavajo in potem imamo vso pravico reči, da ne podpiramo več takšnih neprofesionalnih pristopov.«
Novi glas po poti Novic
Podobne težave kot tednik koroških Slovencev ima tudi goriški tednik Novi glas. Julija je upravni odbor Zadruge goriška Mohorjeva, ki je lastnik tednika, v javnem pismu pozval pristojne v Sloveniji in deželi Furlaniji Julijski krajini, naj zagotovita denar za nadaljnje izhajanje tednika in delovanje založbe. Prispevek se je namreč znižal za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2009 pa kar za 90.000 evrov. Spodbudnega odziva na poziv ni bilo. Tudi tu so se vrstili pogovori pristojnih iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), kamor sodi tudi Zadruga goriška Mohorjeva, predsednika Zadruge Petra Černica, predstavnikov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter deželnega poslanca Igorja Gabrovca, tajnika stranke Slovenska skupnost. Rešitve niso našli. In kot kaže, dodatnega denarja za Novi glas letos ne bo, pravi Walter Bandelj, predsednik SSO.
»Za letos denarja nismo uspeli najti. Računamo pa, da bi prihodnje leto dobili denar iz naslova zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost, kjer vsako leto ostane milijon, milijon in pol evrov, Iz tega bi lahko črpali denar tudi za Novi glas.«
Naloga vodilnih v Zadrugi goriška Mohorjeva pa bo, da letos še zmanjšajo stroške delovanja, prihodnje leto pa bi pokrili primanjkljaj, še pojasni Bandelj.
Kako bodo zmanjševali stroške in kakšen načrte pripravljajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu tako s tednikom Novice kot z Novim glasom, pa bomo poročali v prihodnji oddaji Sotočja.
Tokrat govorimo tudi o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze.
Vsestranski umetnik, slikar, grafik in skladatelj Saša Šantel je svojimi deli tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Razstava njegovih del, nastalih prav v času bivanja na Reki, je na ogled v tamkajšnji mestni knjižnici. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Neveljaven email naslov