Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 9.11.2015

09.11.2015


Novice in Novi glas, rezijanščina, praznovanje v Monoštru in dela Saše Šantla na ogled na Reki

Tednik Novice, osrednji časopis koroških Slovencev, se je letos znašel v, milo rečenom precejšnjih finančnih težavah, tako da so poleti začeli celo z akcijo zbiranja donacij. Ob tem so vseskozi potekali pogovori pristojnih na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji, kako rešiti nastale težave, o čemer smo kar nekajkrat poročali tudi v oddaji Sotočja. Pa so težave rešili? O tem smo se pogovarjali s predsednikom programskega sveta Novic Danilom Katzem, ki je imel v minulih mesecih veliko pogovorov tako z lastnikoma – predstavnikoma dveh krovnih slovenskih organizacij Marjanom Šturmom (predsednikom Zveze slovenskih organizacij – ZSO) in Nantijem Olipom (poslovodečim podpredsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), zaposlenimi in s predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrom Gorazdom Žmavcem. Rešitve še vedno ni na vidiku in zdi se, da je v kratkem tudi ne bo. Kljub temu Danilo Katz (za zdaj) še ni vrgel puške v koruzo. Določene korake smo naredili v pravo smer, pravi v pogovoru za Sotočja, toda postavljeni smo pred dejstvo, da bo Slovenija zelo zmanjšala podporo Novicam, na kar smo sicer računali, pravi, ampak zdaj smo dobili konkretne številke in jasno je, da bomo dobili le polovico denarja, ki bi ga rabili za izdajanje tednika v sedanji obliki. Zato bodo morali poiskati dodatne vire. Pri tem vsekakor računajo na Avstrijo:

»Hočemo imeti kakovosten in neodvisen, svoboden časopis in to seveda nekaj stane. To smo povedali tako ministru Žmavcu kot ministru Ostermayerju.«

Pa so jim v Ljubljani, kjer so bili na pogovoru pri ministru Žmavcu, pojasnili, zakaj bodo zmanjšali sredstva?

»Konkretno v Ljubljani niso povedali, ali pa niso hoteli povedati, zakaj. Eden od razlogov je gotovo finančna kriza, kar razumemo.«

Ob tem pa Danilo Katz pojasni, da so letos veliko privarčevali. Naredili so svojo domačo nalogo in bilanca bo, kot kaže, pozitivna. Strinja se, da bi morala veliko več prispevati tudi Avstrija:

»Pred 60 leti so se ob podpisu tako imenovane avstrijske državne pogodbe zavezali, da bo slovenska manjšina imela svoje medije, tudi tiskane, in da bodo poskrbeli za to. Do danes je Slovenija prispevala približno 10 krat več kot Avstrija. To je enostavno premalo.«

Od 380.000 na 120.000 evrov pomoči

Eden od izdajateljev Novic, predsednik ZSO Marjan Šturm, je na spletnih straneh organizacije v začetku septembra kronološko opisal dogajanje s tednikom, vključno s podatki o denarni podpori Novicam, ki so leta 2003 nastale z združitvijo časopisov Naš tednik in Slovenski vestnik. Od leta 2004, ko so Novice iz Slovenije dobile nekaj več kot 249.000 evrov, se je podpora povečevala do leta 2009, ko so dobili 380.000 evrov, nato pa so se zneski iz leta v leto zmanjševali. Letos so tako Novice iz slovenskega proračuna dobile 220.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi jim namenili le še 120.000 evrov. Vsa ta leta je Avstrija iz sklada za pospeševanje medijev za Novice letno namenjala 29.000 evrov.

Zaskrbljenost lastnikov, programskega sveta in novinarjev je torej povsem razumljiva, kot so razumljiva pričakovanja, da bo Avstrija, kot je predsednik programskega sveta zapisal tudi v pismu ministru za kulturo Josephu Ostermayerju, do sprejetja sistemske rešitve financiranja tednika Novice, prispevala vsaj toliko kot Slovenija.

Kaj pa v vmesnem obdobju? To je zdaj ključno vprašanje, pravi predsednik programskega sveta Danilo Katz. Slovenija je zagotovila, da bo prihodnji dve leti prispevala določen delež, od Avstrije pa nimajo nobenega odziva.Kkot zdaj kaže, bodo od zvezne vlade dobili 30.000 evrov, kar je premalo za izhajanje časopisa v sedanji obliki:

»Zato mislim, da je zdaj zadnja možnost, da se časopis do začetka prihodnjega leta postavi na zdrave finančne temelje, da se poskrbi za neko prehodno financiranje, ki bi trajalo leto ali dve.«

V tem času bi lahko v okviru spreminjanja avstrijske medijske zakonodaje (zakon o pospeševanju medijev) zagotovili denar tudi za manjšinske medije, ki imajo veliko manjšo naklado kot večinski, zato je dodatno financiranje nujno. Tako bi zagotovili nadaljnje izhajanje Novic in omogočili zaposlitev novinarjev in urednikov za daljše časovno obdobje, nujni pogoj za kakovostno in neodvisno novinarsko delo.

Kako pa je z zaposlenimi na tedniku? Danilo Katz pojasnjuje, da sta lastnika »zamudila« zadnji rok za odpustitev vseh zaposlenih, tako je brez dela ostala le ena novinarka, vendar pa naj bi imeli zagotovilo, da se bo lahko vrnila nazaj. Dobro je uspela pobuda za zbiranje donacij.

»Odziv je bil dober, fenomenalen, še posebej v razmerju z naklado in našimi pričakovanji. Ampak to ne more biti rešitev ali recept za prihodnost.«

Je pa vsekakor dokaz, da bralci podpirajo tednik in njegovo izhajanje tudi v prihodnje. Toda kako to zagotoviti?

Tudi Danilo Katz nima jasnega odgovora.

»To je naloga, po mojem, Slovenije in Avstrije. Slovenija ima odgovornost do svoje manjšine, ki se je tudi zaveda. Obe državi morata skupaj poskrbeti, da ima manjšina vsaj približno enake pogoje kot večinski narod. Enostavno pričakujemo, da Slovenija išče pogovor z Avstrijo in ne izvaja pritiska, tako pač mi zdaj čutimo, na Dunaj prek manjšine.«

Prepričan je, da bi morala Slovenija iskati neposredne stike z Avstrijo na ravni ministrov, da na Dunaju lobira za svojo manjšino.

Brez sprememb ne bo šlo

Da so nujne spremembe, sta, kot kaže, ugotovila tudi lastnika, ki se, kot se zdi, umikata iz upravljanja. Po besedah Danila Katza, ki je bil v preteklosti podpredsednik NSKS in dobro pozna delo krovnih organizacij, je pomembno, da tudi krovni organizaciji spoznata, da rabijo poslovodjo, ki je zunaj njunih struktur:

»Krovni organizaciji sta dejavni na številnih področjih in potem bi vodili še časopis, pri tem pa si pogosto nista enotni, kaj sploh želita, v katero smer naj gre. Tu imamo dvojni, včasih celo trojni problem.«

Če Slovenija in Avstrija financirata časopis, imata tudi pravico, da skupaj določita organizacijsko strukturo časopisa, katerega lastnika ne moreta biti dve osrednji politični organizaciji ali pa celo tri. To je protislovno, pravi sogovornik.

Bi bila rešitev nekdo iz Slovenije ali z Dunaja?

»Možnosti je več, tudi tu pa je vnovič pomemben denar. Če nekoga postaviš za poslovodjo, ga moraš tudi ustrezno plačati. Lahko postaviš na to mesto upokojenca, ampak tu se pojavi vprašanje, s kakšnim elanom bo upravljal s časopisom.«

Nujna sistemska rešitev

Vse je del sistemske rešitve, ki bi vključevala profesionalizacijo upravljanja in postavitev časopisa na zdrave finančne temelje, ki bi zagotovila za bralce zanimiv, atraktiven časopis. Programski svet pa bi se lahko končno začel ukvarjati s samim tednikom, pravi njegov predsednik Danilo Katz, saj so se doslej morali posvečati zgolj finančnim vprašanjem. Ideje za celostno oblikovno prenovo Novic so morali za zdaj »zamrzniti«, kljub senzacionalni ponudbi, ki so jo dobili. Uveljavljeni koroški slovenski oblikovalci, ki imajo uspešna podjetja, zmagujejo na razpisih in pobirajo nagrade, bi brezplačno oblikovali novo podobo časopisa. Zadnja celostna prenova jih je stala več deset tisoč evrov, zdaj bi jo dobili brezplačno:

»Toda, dokler nimamo zagotovil, da bo časopis sploh izhajal, ne moremo obvezati nekoga, da bo v svojem prostem času delal na projektu njegove prenove. Tega zato kot predsednik programskega sveta ne bi mogel od nikogar zahtevati in tudi ne bi hotel storiti.«

Je pa kljub vsemu prepričan, da bodo Novice še naprej izhajale, vprašanje pa je, v kakšni obliki. Za člane programskega sveta je skrajni rok marec prihodnje leto, ko potečejo pogodbe zaposlenim. Če do takrat ne najdejo rešitve, je tudi s stališča programskega sveta nesmiselno še naprej vztrajati:

»Takrat bi res imeli že močan občutek, da nas zafrkavajo in potem imamo vso pravico reči, da ne podpiramo več takšnih neprofesionalnih pristopov.«

Novi glas po poti Novic

Podobne težave kot tednik koroških Slovencev ima tudi goriški tednik Novi glas. Julija je upravni odbor Zadruge goriška Mohorjeva, ki je lastnik tednika, v javnem pismu pozval pristojne v Sloveniji in deželi Furlaniji Julijski krajini, naj zagotovita denar za nadaljnje izhajanje tednika in delovanje založbe. Prispevek se je namreč znižal za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2009 pa kar za 90.000 evrov. Spodbudnega odziva na poziv ni bilo. Tudi tu so se vrstili pogovori pristojnih iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), kamor sodi tudi Zadruga goriška Mohorjeva, predsednika Zadruge Petra Černica, predstavnikov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter deželnega poslanca Igorja Gabrovca, tajnika stranke Slovenska skupnost. Rešitve niso našli. In kot kaže, dodatnega denarja za Novi glas letos ne bo, pravi Walter Bandelj, predsednik SSO.

»Za letos denarja nismo uspeli najti. Računamo pa, da bi prihodnje leto dobili denar iz naslova zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost, kjer vsako leto ostane milijon, milijon in pol evrov, Iz tega bi lahko črpali denar tudi za Novi glas.«

Naloga vodilnih v Zadrugi goriška Mohorjeva pa bo, da letos še zmanjšajo stroške delovanja, prihodnje leto pa bi pokrili primanjkljaj, še pojasni Bandelj.

Kako bodo zmanjševali stroške in kakšen načrte pripravljajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu tako s tednikom Novice kot z Novim glasom, pa bomo poročali v prihodnji oddaji Sotočja.

Tokrat govorimo tudi o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze.

Vsestranski umetnik, slikar, grafik in skladatelj Saša Šantel je svojimi deli tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Razstava njegovih del, nastalih prav v času bivanja na Reki, je na ogled v tamkajšnji mestni knjižnici. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


Sotočja

878 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 9.11.2015

09.11.2015


Novice in Novi glas, rezijanščina, praznovanje v Monoštru in dela Saše Šantla na ogled na Reki

Tednik Novice, osrednji časopis koroških Slovencev, se je letos znašel v, milo rečenom precejšnjih finančnih težavah, tako da so poleti začeli celo z akcijo zbiranja donacij. Ob tem so vseskozi potekali pogovori pristojnih na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji, kako rešiti nastale težave, o čemer smo kar nekajkrat poročali tudi v oddaji Sotočja. Pa so težave rešili? O tem smo se pogovarjali s predsednikom programskega sveta Novic Danilom Katzem, ki je imel v minulih mesecih veliko pogovorov tako z lastnikoma – predstavnikoma dveh krovnih slovenskih organizacij Marjanom Šturmom (predsednikom Zveze slovenskih organizacij – ZSO) in Nantijem Olipom (poslovodečim podpredsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), zaposlenimi in s predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu na čelu z ministrom Gorazdom Žmavcem. Rešitve še vedno ni na vidiku in zdi se, da je v kratkem tudi ne bo. Kljub temu Danilo Katz (za zdaj) še ni vrgel puške v koruzo. Določene korake smo naredili v pravo smer, pravi v pogovoru za Sotočja, toda postavljeni smo pred dejstvo, da bo Slovenija zelo zmanjšala podporo Novicam, na kar smo sicer računali, pravi, ampak zdaj smo dobili konkretne številke in jasno je, da bomo dobili le polovico denarja, ki bi ga rabili za izdajanje tednika v sedanji obliki. Zato bodo morali poiskati dodatne vire. Pri tem vsekakor računajo na Avstrijo:

»Hočemo imeti kakovosten in neodvisen, svoboden časopis in to seveda nekaj stane. To smo povedali tako ministru Žmavcu kot ministru Ostermayerju.«

Pa so jim v Ljubljani, kjer so bili na pogovoru pri ministru Žmavcu, pojasnili, zakaj bodo zmanjšali sredstva?

»Konkretno v Ljubljani niso povedali, ali pa niso hoteli povedati, zakaj. Eden od razlogov je gotovo finančna kriza, kar razumemo.«

Ob tem pa Danilo Katz pojasni, da so letos veliko privarčevali. Naredili so svojo domačo nalogo in bilanca bo, kot kaže, pozitivna. Strinja se, da bi morala veliko več prispevati tudi Avstrija:

»Pred 60 leti so se ob podpisu tako imenovane avstrijske državne pogodbe zavezali, da bo slovenska manjšina imela svoje medije, tudi tiskane, in da bodo poskrbeli za to. Do danes je Slovenija prispevala približno 10 krat več kot Avstrija. To je enostavno premalo.«

Od 380.000 na 120.000 evrov pomoči

Eden od izdajateljev Novic, predsednik ZSO Marjan Šturm, je na spletnih straneh organizacije v začetku septembra kronološko opisal dogajanje s tednikom, vključno s podatki o denarni podpori Novicam, ki so leta 2003 nastale z združitvijo časopisov Naš tednik in Slovenski vestnik. Od leta 2004, ko so Novice iz Slovenije dobile nekaj več kot 249.000 evrov, se je podpora povečevala do leta 2009, ko so dobili 380.000 evrov, nato pa so se zneski iz leta v leto zmanjševali. Letos so tako Novice iz slovenskega proračuna dobile 220.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi jim namenili le še 120.000 evrov. Vsa ta leta je Avstrija iz sklada za pospeševanje medijev za Novice letno namenjala 29.000 evrov.

Zaskrbljenost lastnikov, programskega sveta in novinarjev je torej povsem razumljiva, kot so razumljiva pričakovanja, da bo Avstrija, kot je predsednik programskega sveta zapisal tudi v pismu ministru za kulturo Josephu Ostermayerju, do sprejetja sistemske rešitve financiranja tednika Novice, prispevala vsaj toliko kot Slovenija.

Kaj pa v vmesnem obdobju? To je zdaj ključno vprašanje, pravi predsednik programskega sveta Danilo Katz. Slovenija je zagotovila, da bo prihodnji dve leti prispevala določen delež, od Avstrije pa nimajo nobenega odziva.Kkot zdaj kaže, bodo od zvezne vlade dobili 30.000 evrov, kar je premalo za izhajanje časopisa v sedanji obliki:

»Zato mislim, da je zdaj zadnja možnost, da se časopis do začetka prihodnjega leta postavi na zdrave finančne temelje, da se poskrbi za neko prehodno financiranje, ki bi trajalo leto ali dve.«

V tem času bi lahko v okviru spreminjanja avstrijske medijske zakonodaje (zakon o pospeševanju medijev) zagotovili denar tudi za manjšinske medije, ki imajo veliko manjšo naklado kot večinski, zato je dodatno financiranje nujno. Tako bi zagotovili nadaljnje izhajanje Novic in omogočili zaposlitev novinarjev in urednikov za daljše časovno obdobje, nujni pogoj za kakovostno in neodvisno novinarsko delo.

Kako pa je z zaposlenimi na tedniku? Danilo Katz pojasnjuje, da sta lastnika »zamudila« zadnji rok za odpustitev vseh zaposlenih, tako je brez dela ostala le ena novinarka, vendar pa naj bi imeli zagotovilo, da se bo lahko vrnila nazaj. Dobro je uspela pobuda za zbiranje donacij.

»Odziv je bil dober, fenomenalen, še posebej v razmerju z naklado in našimi pričakovanji. Ampak to ne more biti rešitev ali recept za prihodnost.«

Je pa vsekakor dokaz, da bralci podpirajo tednik in njegovo izhajanje tudi v prihodnje. Toda kako to zagotoviti?

Tudi Danilo Katz nima jasnega odgovora.

»To je naloga, po mojem, Slovenije in Avstrije. Slovenija ima odgovornost do svoje manjšine, ki se je tudi zaveda. Obe državi morata skupaj poskrbeti, da ima manjšina vsaj približno enake pogoje kot večinski narod. Enostavno pričakujemo, da Slovenija išče pogovor z Avstrijo in ne izvaja pritiska, tako pač mi zdaj čutimo, na Dunaj prek manjšine.«

Prepričan je, da bi morala Slovenija iskati neposredne stike z Avstrijo na ravni ministrov, da na Dunaju lobira za svojo manjšino.

Brez sprememb ne bo šlo

Da so nujne spremembe, sta, kot kaže, ugotovila tudi lastnika, ki se, kot se zdi, umikata iz upravljanja. Po besedah Danila Katza, ki je bil v preteklosti podpredsednik NSKS in dobro pozna delo krovnih organizacij, je pomembno, da tudi krovni organizaciji spoznata, da rabijo poslovodjo, ki je zunaj njunih struktur:

»Krovni organizaciji sta dejavni na številnih področjih in potem bi vodili še časopis, pri tem pa si pogosto nista enotni, kaj sploh želita, v katero smer naj gre. Tu imamo dvojni, včasih celo trojni problem.«

Če Slovenija in Avstrija financirata časopis, imata tudi pravico, da skupaj določita organizacijsko strukturo časopisa, katerega lastnika ne moreta biti dve osrednji politični organizaciji ali pa celo tri. To je protislovno, pravi sogovornik.

Bi bila rešitev nekdo iz Slovenije ali z Dunaja?

»Možnosti je več, tudi tu pa je vnovič pomemben denar. Če nekoga postaviš za poslovodjo, ga moraš tudi ustrezno plačati. Lahko postaviš na to mesto upokojenca, ampak tu se pojavi vprašanje, s kakšnim elanom bo upravljal s časopisom.«

Nujna sistemska rešitev

Vse je del sistemske rešitve, ki bi vključevala profesionalizacijo upravljanja in postavitev časopisa na zdrave finančne temelje, ki bi zagotovila za bralce zanimiv, atraktiven časopis. Programski svet pa bi se lahko končno začel ukvarjati s samim tednikom, pravi njegov predsednik Danilo Katz, saj so se doslej morali posvečati zgolj finančnim vprašanjem. Ideje za celostno oblikovno prenovo Novic so morali za zdaj »zamrzniti«, kljub senzacionalni ponudbi, ki so jo dobili. Uveljavljeni koroški slovenski oblikovalci, ki imajo uspešna podjetja, zmagujejo na razpisih in pobirajo nagrade, bi brezplačno oblikovali novo podobo časopisa. Zadnja celostna prenova jih je stala več deset tisoč evrov, zdaj bi jo dobili brezplačno:

»Toda, dokler nimamo zagotovil, da bo časopis sploh izhajal, ne moremo obvezati nekoga, da bo v svojem prostem času delal na projektu njegove prenove. Tega zato kot predsednik programskega sveta ne bi mogel od nikogar zahtevati in tudi ne bi hotel storiti.«

Je pa kljub vsemu prepričan, da bodo Novice še naprej izhajale, vprašanje pa je, v kakšni obliki. Za člane programskega sveta je skrajni rok marec prihodnje leto, ko potečejo pogodbe zaposlenim. Če do takrat ne najdejo rešitve, je tudi s stališča programskega sveta nesmiselno še naprej vztrajati:

»Takrat bi res imeli že močan občutek, da nas zafrkavajo in potem imamo vso pravico reči, da ne podpiramo več takšnih neprofesionalnih pristopov.«

Novi glas po poti Novic

Podobne težave kot tednik koroških Slovencev ima tudi goriški tednik Novi glas. Julija je upravni odbor Zadruge goriška Mohorjeva, ki je lastnik tednika, v javnem pismu pozval pristojne v Sloveniji in deželi Furlaniji Julijski krajini, naj zagotovita denar za nadaljnje izhajanje tednika in delovanje založbe. Prispevek se je namreč znižal za 43.000 evrov, v primerjavi z letom 2009 pa kar za 90.000 evrov. Spodbudnega odziva na poziv ni bilo. Tudi tu so se vrstili pogovori pristojnih iz Sveta slovenskih organizacij (SSO), kamor sodi tudi Zadruga goriška Mohorjeva, predsednika Zadruge Petra Černica, predstavnikov Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter deželnega poslanca Igorja Gabrovca, tajnika stranke Slovenska skupnost. Rešitve niso našli. In kot kaže, dodatnega denarja za Novi glas letos ne bo, pravi Walter Bandelj, predsednik SSO.

»Za letos denarja nismo uspeli najti. Računamo pa, da bi prihodnje leto dobili denar iz naslova zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost, kjer vsako leto ostane milijon, milijon in pol evrov, Iz tega bi lahko črpali denar tudi za Novi glas.«

Naloga vodilnih v Zadrugi goriška Mohorjeva pa bo, da letos še zmanjšajo stroške delovanja, prihodnje leto pa bi pokrili primanjkljaj, še pojasni Bandelj.

Kako bodo zmanjševali stroške in kakšen načrte pripravljajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu tako s tednikom Novice kot z Novim glasom, pa bomo poročali v prihodnji oddaji Sotočja.

Tokrat govorimo tudi o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze.

Vsestranski umetnik, slikar, grafik in skladatelj Saša Šantel je svojimi deli tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Razstava njegovih del, nastalih prav v času bivanja na Reki, je na ogled v tamkajšnji mestni knjižnici. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


30.08.2021

Slovenci na Reki, njihove sledi in zapuščina

Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.


23.08.2021

'Naša identiteta ni le slovenska, je tudi evropska, in to nas bogati'

Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.


16.08.2021

'Slovenci smo bili, smo in to naj ostanejo tudi naši otroci'

Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.


09.08.2021

Razigrano, kreativno in športno aktivno

Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!


05.07.2021

Med nami ni meja, razen če si jih ne postavimo sami

Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.


28.06.2021

Več pozornosti in več sodelovanja

Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!


21.06.2021

Svobodni mediji in neodvisno pravosodje

Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.


14.06.2021

Poletje je tu!

Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.


07.06.2021

Z odprtimi vrati proti predsodkom

Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.


31.05.2021

Dobro delo, veliki dosežki in pomembne nagrade

Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!


24.05.2021

Pozornost ne škodi

Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?


17.05.2021

Korak za korakom do svojih pravic

66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?


10.05.2021

Kulturno življenje se vrača - postopoma in previdno

Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.


03.05.2021

Maj je tu!

Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!


26.04.2021

Do vidnejše dvojezičnosti tudi z odmevnimi akcijami

Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.


19.04.2021

Veliko več kot simbolni prostor kulture

S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!


12.04.2021

'Bolj sproščena uporaba dvojezičnosti, je velik izziv'

V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine.


05.04.2021

Pesem nas povezuje

Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.


29.03.2021

'Novih izzivov se ne smemo bati'

Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!


22.03.2021

Brez kulture ni družbe in brez družbe ni življenja

Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov