Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od vključevanja mladih v krovne politične organizacije, težav Novega glasa, ponatisa monografije Alojz Usenik: En človek - celo gledališče, srečanja mladih rojakov iz Pulja in Ilirske Bistrice do druženja porabskih slovenskih upokojencev
Za repolitizacijo koroških Slovencev
Pred skorajšnjo peto obletnico podpisa tako imenovanega celovškega kompromisnega dogovora, ko so se predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti dogovorili za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak za dodatnih 70 krajev in rešitev nekaterih drugih vprašanj, se je z odprtim pismom oglasil znani odvetnik z avstrijske Koroške Rudi Vouk.
“Asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, depolitizacija pa je dosegla raven, ko razmere kričijo po reformah.”
Vouk med drugim opozarja na depolitizacijo koroških Slovencev ter odsotnost mladih, ki se v klasičnih strukturah ne najdejo. Ker slovenske organizacije, po njegovem mnenju, ne postavljajo več političnih zahtev, se ne odzivajo na izzive na področju izobraževanja, ne sodelujejo v razpravah o evropskem manjšinskem pravu in nimajo odgovorov, kako spodbuditi razvoj manjšine in njeno urbanizacijo, poziva k repolitizaciji koroških Slovencev in okrepitvi civilne družbe, ki je, opozarja Rudi Vouk, v vsaki demokratični družbi nujen korektiv političnemu zastopstvu.
Na mladih prihodnost….
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade rojake, je vprašanje, ki si ga zastavljajo vse krovne organizacije, in avstrijska Koroška ni izjema. Kako pa jim odgovarjajo mladi, kje se vidijo sami? O tem smo se v tokratni oddaji Sotočja pogovarjali s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije; akademskim slikarjem Mirkom Mallejem, ki svoja dela pod naslovom “Iz dnevnika nekega miniaturista” do konca aprila razstavlja v ljubljanskem hostlu Celica, in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom, predsednikom Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec.
Oba poeta mlajše generacije Dominik Srienc (pesniška zbirka Tu je konec/Hier ist schluss je izšla pri založbi Drava leta 2014) in Aljaž Pestotnik (pesniški prvenec Smeji naj se vesolje izide 20. maja 2016) sta se predstavila v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani na pesniškem večeru pod naslovom “Mlada slovenska pesniška beseda na avstrijskem Koroškem”. Po predstavitvi smo izkoristili priložnost za pogovor o mestu in vlogi, ki jo imajo in bi jo radi imeli mladi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Klub graških študentk in študentov se je pred časom ostro odzval na informacije o vključitvi mladih prav prek študentskih klubov v Zvezo slovenskih organizacij – eno od krovnih organizacij koroških Slovencev, kar je sicer predsednik zveze Marjan Sturm pozneje zanikal. Aljaž Pestotnik pa opozarja, da so študentke in študenti različnih pogledov.
“Graški klub se je ostro odzval zato, ker naš nas odlikuje prav neodvisnost in nevtralnost, kar pa ne pomeni, da nimamo svojih stališč. To pomeni, da je klub mešanica različnih svetovnih nazorov.”
Dominik Srienc se je z Dunaja vrnil v Celovec, kjer je imel zagotovljeno delovno mesto v založbi Drava, vendar pa zaradi lastniških sprememb in pravnih nejasnosti zaradi osebnih in profesionalnih razlogov zaposlitve ni mogel sprejeti. O vključevanju mladih v krovne organizacije pa ima povsem jasno stališče.
“Vprašanje, kje je mladina danes, je retorično. Vsi vedo, kje je, da ni v teh strukturah. Tudi če vanjo vstopiš, pa ne vedo, kako naj s tabo ravnajo.”
Za spremembe v klasičnih političnih slovenskih strukturah, ki so po mnenju mnogih mladih zastarele, je nujna sprememba v razmišljanju in potem se bodo vanje vključili tudi mladi, ki pa jih morajo starejši upoštevati in obravnavati enakopravno, je prepričan Srienc.
“To je lahko uspešno le na neki absolutno participativni ravni, ko daš mladim glas in prostor. Ne pa, da je to rezultat neke prisile.”
Mladi rojaki na avstrijskem Koroškem so zelo dejavni na kulturnem področju, kar dokazujejo prav naši sogovorniki, ne le individualni umetniki, ampak so aktivni tudi v različnih društvih in pripravljajo več umetniških projektov.
Mnogi mladi pojejo v zborih in sodelujejo v dramskih skupinah, opozarja Pestotnik, Srienc pa dodaja, da je tudi kuturno delovanje politično.
Akademski slikar Mirko Malle se tudi sam sprašuje, zakaj ni zanimanja med mladimi za sodelovanje v krovnih organizacijah. Kot sin enega od aktivnih vodij (Janko Malle vodi SPZ), dobro ve, da je delo v finančno zaostrenih pogojih zelo težko in zato verjetno tudi za mlade ni spodbudno, saj ne vidijo perspektive. Pozitivno pa je, da se razmere spreminjajo, da je slovenščina vse bolje sprejeta.
Slovenska identiteta ostaja še naprej pomembna, pravi Malle, saj so to zavest dobili od prednikov, ki so se borili za svoje (in njihove) pravice.
“Mladi pa se bolj odpirajo, gledajo na zadeve bolj globalno, drugačni pa so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo.”
Bi mladi lahko vstopili v krovne slovenske organizacije prek kulturnega življenja, kjer so zelo dejavni? Vodi torej pot do političnih struktur preko kulturnega delovanja? Mogoče, v smehu pravi Dominik Srienc:
“Vsekakor pa bolje to, kot obratno!”
‘Prosimo za razumevanje!’
Poročanje o težavah goriškega tednika Novi glas je v oddaji Sotočja že stalnica in, sodeč po napovedih, bo tako tudi v prihodnje. Zaradi skoraj 80.000 evrov izgube Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik, se je upravni odbor pod vodstvom Petra Černica odločil štirim od desetih zaposlenih skrajšati delovni čas za polovico. Najnovejšo številko so tako 7. aprila naredili dva novinarja in oblikovalka zaposlena za polovičen delovni čas.
Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med prvimi začel biti plat zvona oziroma opozarjati na težave, je v uvodniku prosil za razumevanje, se zahvalil zunanjim sodelavcem za vso pomoč, bralcem pa za podporo. Upa pa tudi, da je krčenje uredniške ekipe dejansko zgolj začasno. V pogovoru z Mirjam Muženič je pojasnil, da ga je kot odgovornega urednika država novinarska zbornica že nekajkrat opozorila na kršitve sindikalne zaščite in pravic zaposlenim, ki že nekaj časa ne dobivajo plačila za nadurno delo, delo ob nedeljah in v večernih urah….
“Skušam povedati, da se vsi zares trudimo, da bi Novi glas obstal.”
Da so trenutne razmere res hude, pritrjuje tudi predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic. Lansko leto so končali z 78.000 evri izgube, rezerv nimajo in zato so se odločili za skrajšanje delovnega časa zaposlenim. Gre pa za strukturne težave, ki se vlečejo že najmanj štiri leta, dodaja Černic, prepričan, da bi se morali tako v zamejstvu kot v Sloveniji dogovoriti, kakšna je vloga zadruge, ki te dni praznuje 70 let izhajanja revije za otroke Pastirček in izadaja slovenske knjige že več kot 90 let.
Predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) razmere skrbno spremljata. Denar za Novi glas bi lahko našli v razliki med lanskim in letošnjih prispevkom iz Rima, ki znaša 700.000. Pavšič pa ob tem opozarja tudi na težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja.
Novi glas bi trenutno za krpanje luknje rabil 80.000 evrov, pravi Jurij Paljk in pojasnjuje, zakaj je izguba lahko za njih usodna. Skladno z italijansko zakonodajo zadruge namreč ne smejo imeti večletne izgube. Bojijo se, da jim pošljejo komisarja, ki bo enostavno odpustil ljudi ali celo ukinil časopis.
Kaj pa pristojni v Sloveniji. Ali bi lahko tedniku Novi glas pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno denarno pomočjo? Kakšne so možnosti za sistemsko ureditev financiranja?
Iz službe za odnose z javnostjo Urada so nam odgovorili, da gre za celovito vprašanje Slovencev na Goriškem, ki ga bodo reševali skupaj s krovnima organizacijami in lastnikom časopisa.
“Sistemske ureditve financiranja struktur Slovencev v drugih državah naša zakonodaja ne pozna, ker vse podpore razdeljujemo z vsakokratnim razpisom. Prav tako moramo stremeti k sistemski rešitvi, ki jo mora zagotavljati Italijanska republika in ne Republika Slovenija za medij v drugi državi.”
Sicer pa, kot dodajajo na Uradu za Slovece v zamejstvu, podpirajo celovito strukturo Zadruge Goriške Mohorjeve, ne pa Novega Glasa neposredno. Je pa Novi Glas gotovo medij, ki predstavlja t.i. pluralnost medijev v slovenski manjšini v Italiji in ima kot takšen deželni in ne samo pokrajinski pomen. Izredna pomoč pa trenutno ni mogoča, saj so Zadrugi Goriška Mohorjeva prav zdaj dodelili redno podporo v višini 178.000 evrov.
Prav to pa je, konec koncev, vendarle lahko spodbudna novica.
En človek – celo gledališče
Legendarni reški gledališčnik Alojz Usenik je kot inspicient v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki po petih desetletjih delovanja ostal zapisan kot dobri duh tega teatra, v društvu Bazovica pa kot En človek – celo gledališče. Tako se imenuje tudi dvojezična monografija o njegovem življenju in delu, ki sta jo napisali sestri Barbara in Kristina Riman in s katero se mu je društvo Bazovica leta 2012 ob njegovi osemdesetletnici zahvalilo za dolgoletno zanesenjaško delo.
Alojz Usenik je tudi najbolj znano ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, zato je bilo za monografijo veliko zanimanja in je kmalu pošla. Te dni je izšel ponatis, knjigo pa so predstavili tudi v knjižnici Maksa Samse v Ilirski Bistrici.
Alojz Usenik je bil v društvu resnično človek – gledališče: umetniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, luči in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica Bazovice Eva Ciglar, Vitomir Vitaz iz društva je prebral odlomek iz monografije, o pisanju knjige pa je spregovorila ena izmed avtoric, Kristina Riman. Na sami predstavitvi pa je sprgovoril tudi sam Alojz Usenik, ki je bil, kot je povedal Marjani Mirković, ganjen zaradi sprejema v Ilirski Bistrici.
Obisk v Ilirski Bistrici pa je navudušil tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja, ki so se srečali z učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra, obe prepričani, da so prav neposredni stiki tisti, ki še bolj povezujejo. Reportažo, ki jo je na srečanju mladih rojakov posnela Barbara Kampos, lahko slišitev v drugem delu tokratne oddaje (posnetek in foto galerijo pa najdete tudi na tej povezavi).
Obiskali pa smo tudi najbolj dejavno društvo rojakov na Madžarskem, porabske slovenske upokojence, ki jim, kot lahko slišite, načrtov ne manjka.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od vključevanja mladih v krovne politične organizacije, težav Novega glasa, ponatisa monografije Alojz Usenik: En človek - celo gledališče, srečanja mladih rojakov iz Pulja in Ilirske Bistrice do druženja porabskih slovenskih upokojencev
Za repolitizacijo koroških Slovencev
Pred skorajšnjo peto obletnico podpisa tako imenovanega celovškega kompromisnega dogovora, ko so se predstavniki koroških Slovencev in deželnih oblasti dogovorili za postavitev dvojezičnih krajevnih oznak za dodatnih 70 krajev in rešitev nekaterih drugih vprašanj, se je z odprtim pismom oglasil znani odvetnik z avstrijske Koroške Rudi Vouk.
“Asimilacija koroških Slovencev se ni ustavila, marginalizacija se nadaljuje, depolitizacija pa je dosegla raven, ko razmere kričijo po reformah.”
Vouk med drugim opozarja na depolitizacijo koroških Slovencev ter odsotnost mladih, ki se v klasičnih strukturah ne najdejo. Ker slovenske organizacije, po njegovem mnenju, ne postavljajo več političnih zahtev, se ne odzivajo na izzive na področju izobraževanja, ne sodelujejo v razpravah o evropskem manjšinskem pravu in nimajo odgovorov, kako spodbuditi razvoj manjšine in njeno urbanizacijo, poziva k repolitizaciji koroških Slovencev in okrepitvi civilne družbe, ki je, opozarja Rudi Vouk, v vsaki demokratični družbi nujen korektiv političnemu zastopstvu.
Na mladih prihodnost….
Kako v slovenske zamejske krovne organizacije privabiti mlade rojake, je vprašanje, ki si ga zastavljajo vse krovne organizacije, in avstrijska Koroška ni izjema. Kako pa jim odgovarjajo mladi, kje se vidijo sami? O tem smo se v tokratni oddaji Sotočja pogovarjali s tremi rojaki mlajše generacije iz Avstrije; akademskim slikarjem Mirkom Mallejem, ki svoja dela pod naslovom “Iz dnevnika nekega miniaturista” do konca aprila razstavlja v ljubljanskem hostlu Celica, in pesnikoma Dominikom Sriencem in Aljažem Pestotnikom, predsednikom Kluba slovenskih študentk in študentov Gradec.
Oba poeta mlajše generacije Dominik Srienc (pesniška zbirka Tu je konec/Hier ist schluss je izšla pri založbi Drava leta 2014) in Aljaž Pestotnik (pesniški prvenec Smeji naj se vesolje izide 20. maja 2016) sta se predstavila v okviru 14. koroških kulturnih dnevov v Ljubljani na pesniškem večeru pod naslovom “Mlada slovenska pesniška beseda na avstrijskem Koroškem”. Po predstavitvi smo izkoristili priložnost za pogovor o mestu in vlogi, ki jo imajo in bi jo radi imeli mladi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Klub graških študentk in študentov se je pred časom ostro odzval na informacije o vključitvi mladih prav prek študentskih klubov v Zvezo slovenskih organizacij – eno od krovnih organizacij koroških Slovencev, kar je sicer predsednik zveze Marjan Sturm pozneje zanikal. Aljaž Pestotnik pa opozarja, da so študentke in študenti različnih pogledov.
“Graški klub se je ostro odzval zato, ker naš nas odlikuje prav neodvisnost in nevtralnost, kar pa ne pomeni, da nimamo svojih stališč. To pomeni, da je klub mešanica različnih svetovnih nazorov.”
Dominik Srienc se je z Dunaja vrnil v Celovec, kjer je imel zagotovljeno delovno mesto v založbi Drava, vendar pa zaradi lastniških sprememb in pravnih nejasnosti zaradi osebnih in profesionalnih razlogov zaposlitve ni mogel sprejeti. O vključevanju mladih v krovne organizacije pa ima povsem jasno stališče.
“Vprašanje, kje je mladina danes, je retorično. Vsi vedo, kje je, da ni v teh strukturah. Tudi če vanjo vstopiš, pa ne vedo, kako naj s tabo ravnajo.”
Za spremembe v klasičnih političnih slovenskih strukturah, ki so po mnenju mnogih mladih zastarele, je nujna sprememba v razmišljanju in potem se bodo vanje vključili tudi mladi, ki pa jih morajo starejši upoštevati in obravnavati enakopravno, je prepričan Srienc.
“To je lahko uspešno le na neki absolutno participativni ravni, ko daš mladim glas in prostor. Ne pa, da je to rezultat neke prisile.”
Mladi rojaki na avstrijskem Koroškem so zelo dejavni na kulturnem področju, kar dokazujejo prav naši sogovorniki, ne le individualni umetniki, ampak so aktivni tudi v različnih društvih in pripravljajo več umetniških projektov.
Mnogi mladi pojejo v zborih in sodelujejo v dramskih skupinah, opozarja Pestotnik, Srienc pa dodaja, da je tudi kuturno delovanje politično.
Akademski slikar Mirko Malle se tudi sam sprašuje, zakaj ni zanimanja med mladimi za sodelovanje v krovnih organizacijah. Kot sin enega od aktivnih vodij (Janko Malle vodi SPZ), dobro ve, da je delo v finančno zaostrenih pogojih zelo težko in zato verjetno tudi za mlade ni spodbudno, saj ne vidijo perspektive. Pozitivno pa je, da se razmere spreminjajo, da je slovenščina vse bolje sprejeta.
Slovenska identiteta ostaja še naprej pomembna, pravi Malle, saj so to zavest dobili od prednikov, ki so se borili za svoje (in njihove) pravice.
“Mladi pa se bolj odpirajo, gledajo na zadeve bolj globalno, drugačni pa so tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo.”
Bi mladi lahko vstopili v krovne slovenske organizacije prek kulturnega življenja, kjer so zelo dejavni? Vodi torej pot do političnih struktur preko kulturnega delovanja? Mogoče, v smehu pravi Dominik Srienc:
“Vsekakor pa bolje to, kot obratno!”
‘Prosimo za razumevanje!’
Poročanje o težavah goriškega tednika Novi glas je v oddaji Sotočja že stalnica in, sodeč po napovedih, bo tako tudi v prihodnje. Zaradi skoraj 80.000 evrov izgube Zadruge Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik, se je upravni odbor pod vodstvom Petra Černica odločil štirim od desetih zaposlenih skrajšati delovni čas za polovico. Najnovejšo številko so tako 7. aprila naredili dva novinarja in oblikovalka zaposlena za polovičen delovni čas.
Odgovorni urednik Jurij Paljk, ki je med prvimi začel biti plat zvona oziroma opozarjati na težave, je v uvodniku prosil za razumevanje, se zahvalil zunanjim sodelavcem za vso pomoč, bralcem pa za podporo. Upa pa tudi, da je krčenje uredniške ekipe dejansko zgolj začasno. V pogovoru z Mirjam Muženič je pojasnil, da ga je kot odgovornega urednika država novinarska zbornica že nekajkrat opozorila na kršitve sindikalne zaščite in pravic zaposlenim, ki že nekaj časa ne dobivajo plačila za nadurno delo, delo ob nedeljah in v večernih urah….
“Skušam povedati, da se vsi zares trudimo, da bi Novi glas obstal.”
Da so trenutne razmere res hude, pritrjuje tudi predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic. Lansko leto so končali z 78.000 evri izgube, rezerv nimajo in zato so se odločili za skrajšanje delovnega časa zaposlenim. Gre pa za strukturne težave, ki se vlečejo že najmanj štiri leta, dodaja Černic, prepričan, da bi se morali tako v zamejstvu kot v Sloveniji dogovoriti, kakšna je vloga zadruge, ki te dni praznuje 70 let izhajanja revije za otroke Pastirček in izadaja slovenske knjige že več kot 90 let.
Predsednika obeh krovnih slovenskih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Walter Bandelj (SSO) razmere skrbno spremljata. Denar za Novi glas bi lahko našli v razliki med lanskim in letošnjih prispevkom iz Rima, ki znaša 700.000. Pavšič pa ob tem opozarja tudi na težave Primorskega dnevnika in Novega Matajurja.
Novi glas bi trenutno za krpanje luknje rabil 80.000 evrov, pravi Jurij Paljk in pojasnjuje, zakaj je izguba lahko za njih usodna. Skladno z italijansko zakonodajo zadruge namreč ne smejo imeti večletne izgube. Bojijo se, da jim pošljejo komisarja, ki bo enostavno odpustil ljudi ali celo ukinil časopis.
Kaj pa pristojni v Sloveniji. Ali bi lahko tedniku Novi glas pomagal Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z izredno denarno pomočjo? Kakšne so možnosti za sistemsko ureditev financiranja?
Iz službe za odnose z javnostjo Urada so nam odgovorili, da gre za celovito vprašanje Slovencev na Goriškem, ki ga bodo reševali skupaj s krovnima organizacijami in lastnikom časopisa.
“Sistemske ureditve financiranja struktur Slovencev v drugih državah naša zakonodaja ne pozna, ker vse podpore razdeljujemo z vsakokratnim razpisom. Prav tako moramo stremeti k sistemski rešitvi, ki jo mora zagotavljati Italijanska republika in ne Republika Slovenija za medij v drugi državi.”
Sicer pa, kot dodajajo na Uradu za Slovece v zamejstvu, podpirajo celovito strukturo Zadruge Goriške Mohorjeve, ne pa Novega Glasa neposredno. Je pa Novi Glas gotovo medij, ki predstavlja t.i. pluralnost medijev v slovenski manjšini v Italiji in ima kot takšen deželni in ne samo pokrajinski pomen. Izredna pomoč pa trenutno ni mogoča, saj so Zadrugi Goriška Mohorjeva prav zdaj dodelili redno podporo v višini 178.000 evrov.
Prav to pa je, konec koncev, vendarle lahko spodbudna novica.
En človek – celo gledališče
Legendarni reški gledališčnik Alojz Usenik je kot inspicient v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca na Reki po petih desetletjih delovanja ostal zapisan kot dobri duh tega teatra, v društvu Bazovica pa kot En človek – celo gledališče. Tako se imenuje tudi dvojezična monografija o njegovem življenju in delu, ki sta jo napisali sestri Barbara in Kristina Riman in s katero se mu je društvo Bazovica leta 2012 ob njegovi osemdesetletnici zahvalilo za dolgoletno zanesenjaško delo.
Alojz Usenik je tudi najbolj znano ime med rojaki na Reki in Hrvaškem nasploh ter posebej cenjen v gledaliških krogih, zato je bilo za monografijo veliko zanimanja in je kmalu pošla. Te dni je izšel ponatis, knjigo pa so predstavili tudi v knjižnici Maksa Samse v Ilirski Bistrici.
Alojz Usenik je bil v društvu resnično človek – gledališče: umetniški in organizacijski vodja dramske skupine, igralec, režiser in scenograf, ki je skrbel tudi za oder, luči in ton. Tako ga je pred polno dvorano knjižnice Maksa Samsa v Ilirski Bistrici predstavila tudi tajnica Bazovice Eva Ciglar, Vitomir Vitaz iz društva je prebral odlomek iz monografije, o pisanju knjige pa je spregovorila ena izmed avtoric, Kristina Riman. Na sami predstavitvi pa je sprgovoril tudi sam Alojz Usenik, ki je bil, kot je povedal Marjani Mirković, ganjen zaradi sprejema v Ilirski Bistrici.
Obisk v Ilirski Bistrici pa je navudušil tudi učence slovenskega dopolnilnega pouka iz Pulja, ki so se srečali z učenci 3. razreda tamkajšnje osnovne šole Dragotina Ketteja. Druženje v šolskih klopeh in kasneje ob sprehodu po mestu sta organizirali učiteljici Vida Srdoč in Nevica Iskra, obe prepričani, da so prav neposredni stiki tisti, ki še bolj povezujejo. Reportažo, ki jo je na srečanju mladih rojakov posnela Barbara Kampos, lahko slišitev v drugem delu tokratne oddaje (posnetek in foto galerijo pa najdete tudi na tej povezavi).
Obiskali pa smo tudi najbolj dejavno društvo rojakov na Madžarskem, porabske slovenske upokojence, ki jim, kot lahko slišite, načrtov ne manjka.
S poslanko v italijanskem parlamentu, tržaško Slovenko Tamaro Blažina govorimo o vroči politični jeseni, ki rojakom v Furlaniji Julijski krajini ne obeta kaj spodbudnega. Več besede tokrat dobijo pripadniki mlajše generacije, za katere starejši pogosto ugotavljajo, da jih sodelovanje v krovnih političnih zamejskih organizacijah ne zanima. Je temu res tako? Odgovor iščemo na mednarodni konferenci v Monoštru, kjer so se pod geslom »Povezujemo« zbrali mladih zamejski Slovenci. Ustavimo pa se tudi na Grobniku nad Reko, kjer je pod vodstvom Zdravka Plešeta potekal tradicionalni festival komorne glasbe. Letos ga je sklenil mednarodno uveljavljeni slovenski skladatelj in kitarist mlajše generacije Nejc Kuhar, gost tokratne oddaje.
Tudi rojaki iz sosednjih držav opozarjajo, da v Sloveniji ni vse tako lepo, kot so pričakovali ob osamosvojitvi. Priložnosti za sporočila najvišjim predstavnikom države, kaj si želijo, te dni ni manjkalo. Kakšni pa so odgovori, ki so jih dobili? Kaj si rojaki lahko obetajo v prihodnje? Z Eriko Köleš Kiš, zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, potegnemo črto pod opravljenim v prvi polovici leta in preverimo, kakšni so načrti za jesnen. Na Reki smo prisluhnili finalistom tekmovanja mladih opernih pevcev, za katerega je pobudo dala uveljavljena slovenska in hrvaška sopranistka Vlatka Oršanič. Gostimo zmagovalki, slovenski sopranistki Mojco Bitenc in Elviro Hasanagić.
Delitve, ki smo jim priča ob praznovanju 25. obletnice osamosvojitve Slovenije, vplivajo tudi na rojake v sosednjih državah, ki so pred četrt stoletja enotno podprli samostojno državo. Velika pričakovanja in upi, so se razblinili, ugotavlja danes Stojan Spetič, nekdanji rimski senator. Spomine na prelomne čase obujata koroška Slovenca, novinarja Janko Kulmesch in Franc Wakounig, ki je za avstrijske medije poročal iz Slovenije tudi v času desetdnevne vojne. Rojaki iz Porabja so pred 25 leti dali kri za matično domovino. Dobesedno, saj so pripravili krvodajalske akcije in zbirali zdravila. Danes pa si želijo predvsem več povezovanja. Veliko zaslug za povezovanja pa ima Marija Langer, predsednica sveta slovenske manjšine v Pulju, ena od ključnih pri združevanju rojakov v Istri.
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil v času osamosvajanja kot vodja predstavništva Slovenije na Dunaju eden najdejavnejših zamejskih rojakov. Kako na dogajanje pred 25-imi leti gleda danes? Spomine obujata tudi predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in Jože Hirnök, ki vse od ustanovitve leta 1990 vodi Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zaznamujemo pa tudi prvo leto delovanja knjižnega središča v Trstu, ki je, ugotavljajo rojaki, zgodba o uspehu. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
V Porabju ni motivacije za pouk slovenščine, ugotavljajo strokovnjaki, zato je strokovna pomoč iz Slovenije nujna. Pa bo to dovolj, nas zanima v tokratni oddaji. Pouk se končuje in z njim tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Kako so ga sklenili v Pulju in Buzetu, lahko slišite v Sotočjih. V Borovljah pod okriljem slovenskega prosvetnega društva deluje dvojezični vrtec Jaz in ti. Prijav je vsako leto preveč, pojasnjuje ravnateljica Beatrix Verdel. Gostimo pa tudi modno oblikovalko Leo Pisani, rojakinjo s Tržaškega, strokovnjakinjo za kulturo oblačenja. Prisluhnite oddaji Sotočja!
Pravice narodnih skupnosti se na Hrvaškem vse pogosteje kršijo, ugotavljajo pristojni pri Svetu Evrope, ki opažajo krepitev nacionalizma in političnega radikalizma. Kaj se v državi, kjer vse več ljudi protestira zaradi ravnanja oblasti, dogaja z manjšinami, tudi slovensko, nas zanima v tokratni oddaji. V Furlaniji-Julijski krajini preverjamo, kakšne so posledice reforme krajevnih uprav. Gostimo koroškega podjetnika Felixa Wieserja, pobudnika za ustanovitev gospodarske koordinacije in predsednika upravnega odbora Zveze Bank iz Celovca, ki se preoblikuje. V Porabju pa skupaj števanovskimi ljudskimi pevkami praznujemo 25-letnico delovanja.
Tokrat več o pričakovanjih in vtisih rojakov po prvem delovnem posvetu Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu. Gostimo novo predsednico slovenskega društva Istra v Pulju Danico Avbelj. Prisluhnili smo koncertu zborov iz Pulja in Repentabra v Splitu in nastopu komornega zbora iz Borovelj na Bogenšperku. Pridružili pa smo se tudi učencem dvojezične osnovne šole na Gornjem Seniku, ki so predstavili svoje kulturne dejavnosti.
Ob novem predsedniku Avstrije in spremembah v vladi nas bo zanimalo, kaj si lahko v prihodnje obetajo koroški Slovenci. Odpravimo se v Benečijo, kjer je bilo zaradi kolesarske dirke te dni še posebej živahno in spregovorimo o usodah porabskih Slovencev med prvo svetovno vojno. »Príšo je glas« je naslov razstave, ki je na ogled v Monoštru. Posvetimo pa se tudi varovanju industrijske dediščine, ki je lahko povezana tudi s smrtonosnim orožjem.
Rojaki iz zamejstva in sveta so imeli pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije, so opozorili udeleženci okrogle mize ob 25-letnici samostojnosti države, ki jo je pripravil generalni konzulat v Monoštru. V oddaji potegnemo črto pod 2. zasedanje skupnega odbora Slovenija - Furlanija-Julijska krajina in ugotavljamo, da obe krovni slovenski organizaciji v Italiji delujeta vse bolj usklajeno. Gostimo rojakinje, ki so študij sklenile s temami, povezanimi s Slovenci v zamejstvu in bile zato nagrajene. V diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah so med drugim raziskovale spreminjajočo se vlogo slovenskega šolstva v Italiji in slovenska narečja na avstrijskem Koroškem. Zanimala nas, zakaj je bilo v tem študijskem letu podeljenih manj štipendij za rojake iz zamejstva, pa tudi, zakaj je študij v matični državi še vedno zelo zanimiv. Prisluhnite oddaji!
Slovenska zamejska društva prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz proračuna te dni dobivajo denar za svoje delovanje in načrtovane programe. Pristojni na Uradu priznavajo, da je zaradi likvidnostnih težav včasih bolj kot sama višina pomembna hitrost dodeljevanja denarja. Več o letošnjem financiranju, tudi slovenskih zamejskih medijev, v tokratni oddaji. Preverjamo, kaj dela Agraslomak – slovenska manjšinska kmetijska koordinacija in gostimo rojaka iz Matuljev, vodjo tamkajšnjega slovenskega manjšinskega sveta Roberta Bavčarja. S koroško literatko Majo Haderlap se pogovarjamo o mejah, ki zaznamujejo njeno najnovejšo pesniško zbirko Dolgo prehajanje. Obiskali pa smo tudi porabske malčke, ki sta se jim pridružili vzgojiteljici iz Slovenije.
Oddajo tokrat zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge. Med odlikovani sta bila tudi novinarja, ki desetletja poročata o življenju rojakov v sosednjih državah, Mirjam Muženič in Lojze Kos. V oddaji gostimo dobitnico nagrade Vstajenje – rojakinjo iz Trsta, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju. Pogovarjamo pa se tudi z zelo dejavnim Milanom Grlico, nekdanjim predsednikom Slovenskega doma Bazovica z Reke.
Pet let po podpisu za mnoge zgodovinskega celovškega memoranduma nas zanima, kaj je kompromisni dogovor dejansko prinesel koroškim Slovencem. Skupaj z rojaki v Italiji proslavljamo 70-letnico vnovičnega delovanja tamkajšnjega slovenskega šolstva. V Monoštru se pridružimo učiteljem iz sosednjih držav na 7. srečanju s kolegi iz Slovenije. Vabimo pa vas tudi na Reko, kjer so Slovenci pustili pomembne sledi, ki pa jih večina od nas običajno spregleda ali pa za njih niti ne vemo.
Kakšni so odzivi prvega srečanja predstavnikov Slovenske manjšinske kooridnacije (SLOMAK) s komisijo državnega zbora za odbose s Slovenci v zamejstvu in po svetu? Odgovor slišite v tokrtani oddaji. Odpravili smo se v Tipano, dvojezično občino v Benečiji, kjer v uradnih dokumentih namesto slovenščine uporabljajo hrvaščino, čemur so se rojaki odločno uprli. Na avstrijskem Koroškem postajajo vse popularnejša domača narečja, tudi v dolini Zilje, kjer so rojaki najbolj asimilirani. Veliko je zanimanja tudi za narečne pripovedke, uspešen projekt pobude Slovenščina v družini. Več lahko izveste o turizmu v Porabju in tradicionalnem srečanju planincev Prijateljstvo brez meja, ki so ga rojaki z Reke pripravili na bližnjem Liscu.
O težavah organizacij Slovencev v Italiji zaradi zamud pri izplačilih podpor iz Rima in Ljubljane in spodbudnem zanimanju za vpis v italijanske srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom ocenjujemo njegovo enoletno vodenje občine ter potegnemo črto pod peto obletnico podpisa celovškega kompromisnega dogovora. Dvojezičnost postaja samoumevna, pravi. Več lahko slište tudi o sodelovanju in pomoči rojakov z Reke pri uspešni kandidaturi mesta za evropsko prestolnico kulture leta 2020. Gostimo pa še znanega porabskega glasbenika Lacija Korpiča, dobitnika Pavlove plakete Železne županije.
Krščanska kulturna zveza iz Celovca v začetku marca tradicionalno pripravi revijo Koroška poje. Letošnji koncert je bil ob 25-obletnici osamosvojitve Slovenije posvečen domovini in takšen je bil tudi izbor pesmi. V Sotočjih tako lahko med drugim slišite slovenske narodne pesmi in pesmi znanih slovenskih koroških avtorjev v izvedbi Rožanskih muzikantov, mešanega pevskega zbora Daníca iz Šentprimoža, ženskega zbora Blače in tenorista Maria Podrečnika. Občinstvo sta navdušila tudi združeni zbor klubov slovenskih študentk in študentov iz Celovca, Gradca in z Dunaja in akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Koncert v celovškem Domu glasbe so sklenili bratje Smrtnik, kvintet, ki je lani praznoval 30-letnico. Kako? Prisluhnite oddaji!
Kakšna bosta, če sploh bosta, v prihodnje zamejska tednika Novice iz Celovca in goriški Novi glas, oba v velikih finančnih težavah? Zakaj je Narodni dom v Trstu postal simbol tam živečih Slovencev? Na Hrvaškem trenutno ozračje manjšinam ni najbolj naklonjeno. Ga je otoplil obisk predsednika državnega zbora Milana Brgleza ali mogoče Piranski zaliv, skupni abonma reškega in ljubljanskega mladinskega gledališča? Kdo je bil duhovnik in pisatelj Lojze Kozar in zakaj se je vse življenje vračal v Porabje? Prisluhnite tokratni oddaji Sotočja!
Svoj prispevek k varovanju okolja je te dni s fotovoltaičnima elektrarnama dala občina Železna Kapla in v projekt aktivno vključila občane, ki so ju sofinancirali. Več o tem »zelenem« zasebno javnem partnerstvu v tokratnih Sotočjih. Božji nasmeh je naslov predstave Zdravka Haderlapa, ki je, pravi, zadnji poskus, dati Koroški glas, preden vse zamre. Ustavimo se tudi v Slovenskem stalnem gledališču Trst in nazdravimo Miroslavu Košuti, dolgoletnemu ravnatelju tega gledališča. Na Gornjem Seniku so odprli vrata dvojezične osnovne šole, da bi staršem in otrokom predstavili svoje delo in jih spodbudili k vpisu. Je to rešitev za ohranitev slovenske besede, nas zanima v tokratni oddaji. Skupaj z reško Zvezo za tehnično kulturo pa praznujemo 70-letnico njihovega delovanja in pomembnih izumov. Tudi tu sodeluejo rojaki iz Bazovice
V slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu s programom Ptički brez gnezda že skoraj četrt stoletja skrbijo za mladoletne prebežnike brez spremstva. Kaj so največji izzivi, nas zanima v tokratni oddaji. Rojaka, koroška Slovenca, Rozi in Marjan Štikar iz Šentpetra v Rožu pa sta v svoj dom sprejela družino iz Sirije. Njihovo zgodbo lahko slišite v oddaji. Pridružili smo se tudi zbranim v celovškem Domu glasbe na tradicionalni reviji Koroška poje. Kakšna je vloga žensk v politiki na Madžarskem, pojasnjuje zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiš, ki je obiskala rojake v najmanjši porabski vasi, v Andovcih. Obeležujemo pa tudi 20-letnico izhajanja Novega odmeva, glasila Slovencev v Zagrebu.
Oddaja je tokrat tudi v znamenju čezmejnih programov. Porabska Razvojna agencija Slovenska krajina namerava s svojima projektoma spodbuditi razvoj turizma, tudi kolesarskega. Koroški Slovenec Peter Paco Wrolich pove več o Dravski kolesarski poti, ki preko avstrijske Koroške vodi do Maribora in je uvrščena v najvišjo kategorijo kolesarskih poti v Evropi. Sotočja so tudi gledališko obarvana. Odpravimo se v Rož, kjer je potekala tradicionalna Tribuna - gledališki in lutkovni festival, in si na Reki ogledamo premiero predstave »Niti tat ne more pošteno krast« dramske skupine društva Bazovica. Gostimo pa tudi nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča, ki je dejaven tudi kot upokojenec.
Neveljaven email naslov