Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z zelo dejavnimi in delavnimi rojaki, odlikovanimi tudi z državnimi priznanji
Tokratno oddajo zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge.
Za prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti je medaljo za zasluge prejel Giorgio Banchig, novinar, publicist, zgodovinar, dolgoletni urednik mesečnika oziroma štirinajstdnevnika Dom ter vsestranski kulturni delavec, ki velja za enega najboljših poznavalcev zgodovine beneške Slovenije. Kot je povedal po podelitvi priznanja ni pričakoval.
“Vse tisto, kar sen pisal, raziskoval in objavil, sen napravil iz ljubezni do maternega jezika, do naše slovenske kulture in kot dolžnost, ker sen videl, da veliko naših ljudi ne pozna naše zgodovine, kulturnih vrednot…. Ni poznalo pomena našega jezika.”
Za uspešno umeščanje slovenistike v madžarski visokošolski prostor in podporo Slovencem na Madžarskem v skrbi za ohranjanje maternega jezika in kulture je medaljo za zasluge prejel doktor Karel Gadanyi, ki je svoje intelektualno življenje in delo posvetil jezikoslovju, predvsem proučevanju in poučevanju slavistike in slovenistike.
Za zasluge pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki humanističnih in pravnih znanosti pa je bil z medaljo za zasluge odlikovan profesor doktor Gernot Kocher, ki si tudi danes zelo prizadeva za razvoj študija slovenskega jezika na graški univerzi in je bil je med najbolj vnetimi podporniki slovenistike v Gradcu, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja.
Tržaški odvetnik Drago Štoka je medaljo za zasluge dobil za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove narodne in jezikovne zavesti. Svojo globoko zakoreninjenost v slovenstvu ter zavzetost za nacionalno emancipacijo in enakopravnost Slovencev v Italiji, ki jo je Štoka izkazoval v vsem svojem življenju in delu, pa je odlikovani še enkrat dokazal tudi v svoji zahvali ob prejemu nagrade, ko je opozoril na pomen vrednot, brez katerih bi naš narod težko obstal v svoji razmeroma kratki, a intenzivni zgodovini od Brežinskih spomenikov prek Prešerna in Slomška do današnjih dni.
“Ena teh vrednot je nedvomno zvestoba. Zvestoba svojemu jeziku in koreninam, zvestoba zemlji in tradicijam, zvestoba svojemu slovenskemu narodu.”
Podjetnik iz Števerjana Marjan Terpin, ki je pomembno prispeval k ekonomski trdnosti Slovencev v Italiji, je bil z medaljo za zasluge odlikovan za tudi svoj prispevek k uveljavljanju enakopravnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in k utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V svoji zahvali je dejal:
“Jaz sem srečen človek, in danes sem še bolj.”
Na sprejemu po slavnostni podelitvi pa je pojasnil, da na priznanje ni čakal.
“Človek to dela iz srca in ne čakaš na nagrado. Če pa pride, je dobrodošla, saj pomeni dodatno spodbudo tako za mene kot za druge ljudi, sovaščane, sodelavce in družino. Vsi smo zadovoljni, da smo Slovenci in da živimo to narodno življenje.”
In kakšno je to življenje, se vidi prav v Števerjanu, kjer mislite, da ste sredi Ljubljane, pravi Terpin, še boljše:
“Vse je slovensko, v cerkvi, oštariji, povsod se govori samo slovensko, italijansko zelo malo.”
Z medaljo za zasluge sta bila za svoje delo odlikovana tudi novinarja RTV Slovenija, oba tesno povezana z zamejstvom in oddajo Sotočja, ki jo soustvarjata od samih začetkov. Mirjam Muženič je dobila odlikovanja za svoje dolgoletno delo in obveščanje o slovenskem zamejstvu v Italiji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Italiji, Lojze Kos, ki se upokojuje, pa za svoje dolgoletno delo na področju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Avstriji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Avstriji.
Oba sta bila pomembnega priznanja vesela in ga nista pričakovala. Mirjam Muženič, ki, kot je zapisano tudi v obrazložitvi odlikovanja, sistematično, natančno in skrbno osvetljuje življenje, uspehe in težave Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini vse od Kanalske doline preko Rezije in Benečije do Goriške, Tržiča in Trsta, je bil po prejemu odlikovanja srečna.
Kaj pa ji je v vseh teh letih spremljanja dogajanja v zamejstvu najbolj ostalo v spominu? Veliko je bilo dogodkov, pravi, najbolj pa ji je ostal v spominu sprejem zaščitnega zakona leta 2001:
“Morebiti tudi zato, ker se sama veliko sodelovala v pripravah in v prepričevanju slovenske in zamejske javnosti, da je ta zakon potreben in nujen.”
Lojze Kos je, kot pojasnjuje, eden od očetov oddaje Sotočja, saj je že ob svojem začetku leta 1976 na Radiu Maribor spremljal manjšinsko dogajanje. Krajšo oddajo so kmalu razširili kot slovenski projekt in vključili tudi Radio Koper in takratni Radio Ljubljana. In kateri dogodek se je njemu najbolj vtisnil v spomin? Odgovor je enostaven, pravi:
“Prometna nesreča Jörga Heiderja, ker je bil to politik, ki je zaznamoval obdobje. Čas lahko razdelimo na čas pred in po Heiderju. Tako kot lahko razmejimo čas pred in po osamosvojitvi ali čas pred in po memorandumu.”
Nihče si ni mogel predstavljati, kako pomembno vlogo je igral Heider, šele po njegovi smrti se je pokazalo, kaj je pomenil, še posebej, ko so začeli iz omar padati okostnjaki (Hypo Banka,..) in ti še padajo, tako kot še vedno živi njegov model nacionalizma z veliko posnemovalci, kloni, kot jim pravi Lojze Kos.
V tokratni oddaji gostimo še eno zelo delovno in svojim koreninam zavezano rojakinjo iz Trsta, predsednico Slavističnega društva Trst Gorica Videm, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Za življenjsko delo, za zbornik Alojza Rebule ob avtorjevi 90 letnici in za knjigo esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku z naslovom Questa Trieste je v domačem mestu pred kratkim prejela 53-to literarno nagrado Vstajenje.
Naklonjenost slovenski literaturi sega v gimnazijska leta, je ugledna rojakinja pojasnila Mirjam Muženič, ko so ji ljubezen do slovenske besede predajali profesorji kot naprimer Alojz Rebula in Pavle Merku. Žal pa njeni poskusi, da bi jo približala tudi italijanskim bralcem, niso prav uspešni.
“Tržaški Italijani, someščani, se bolj malo zanimajo za našo literaturo in kulturo.”
Prvi avtor, ki so ga pred nekaj leti spoznali, je bil prav Boris Pahor in to šele potem, ko je bil že uveljavljen v svetu in Italiji, pojasnjuje profesorica Marija Pirjevec:
“Trst je nekaj posebnega. Odnos do slovenske skupnosti je problematičen, še vedno, čeprav se razmere vidno izboljšujejo.”
Koroški Slovenec, slikar in arhitekt Karl Vouk, je na Dunaju študiral arhitekturo na Tehniški univerzi ter slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1986. Že desetletje pred tem se je predstavil na prvi skupinski razstavi v Celovcu, od takrat pa je imel več deset samostojnih in skupinskih razstav v Avstriji in Sloveniji.
Ukvarja se s slikarstvom, ustvarja pa tudi kovinske objekte, ki jih postavlja na različna javna mesta, in tako svoje likovno ustvarjanje poveže z arhitekturo.
Med večjimi projekti, ki jih trenutno pripravlja Karl Vouk je kovinski križev pot v Gospe Sveti, za katerega je naročilo dobil leta 2014.
Povezovanje različnih umetniških zvrsti je značilno tudi za projekt Trivium – tri poti – Drei Wege. Od leta 2000 naprej se namreč 14. avgusta na gori Svete Heme nad Globasnico združijo glasba, literatura in slikarstvo. Pobudniki glasbenik Janez Gregorič, slikar Rudi Benétik in literat Fabjan Hafner pa vsako leto k sodelovanju povabijo kolege iz svoje umetniške zvrsti.
Likovni umetniki, ki so doslej sodelovali v projektu Trivium (Rudi Benètik, Klementina Golija (SI), Armin Guerino, Gustav Januš, Ivan Klarič, Zorka L.-Weiss, Gerit Loeschnig, Nežika A. Novak, Valentin Oman, Mario Palli (IT), Ulrich Plieschnig, Johann Julian Taupe, Gerhild Tschachler Nagy, Karl Vouk, Johanes Zechner), se tokrat prvič kot ekipa predstavljajo tudi na skupni razstavi v celovškem Domu umetnikov, ki jo je pripravil naš sogovornik Karl Vouk, sicer podpredsednik Društva umetnikov Koroške.
Gre za zelo dejavno društvo z 200 člani, med katerimi jih je tretjina profesionalnih likovnih umetnikov. Za cilj pa so si med drugim zadali, pojasnjuje Vouk, da bodo vsak mesec imeli v Domu novo razstavo.
Zelo dejaven pa je tudi Karl Vouk, ki je tako kot brat Rudi Vouk kritičen do aktualnih razmer na avstrijskem Koroškem pet let po podpisu celovškega memoranduma, saj je ta, je prepričan, zmanjšal raven zaščite, določene z odločbami ustavnega sodišča, ki jih je dosegel njegov brat.
Društvo Bazovica na Reki rojake združuje od leta 1947 in ko je tri leta po ustanovitvi svoj sedež preselilo v vilo z vrtom v središču mesta je Slovenski dom postal priljubljeno zbirališče za cele družine, za nekatere pravi drugi dom. Med temi je gotovo tudi družina Grlica, od prvih let posebej povezana z delovanjem društva in velja za enega izmed njegovih stebrov, opozarja Marjana Mirković.
V društvu so danes dejavne kar tri generacije: starša Boža in Jože – Pepi sta po večletni vključenosti v dramsko in druge skupine ostala zvesta predvsem pevskemu zboru; vsestransko dejavna sta bila tudi njuna sinova: Bojan, ki skrbi za karikature v glasilu, in Milan, ki je že dve desetletji med osrednjimi člani društva, dejavna pa je tudi vsa njegova družina.
Milan Grlica, prometni inženir, zaposlen v Luški upravi Reka, je bil tudi na čelu društva, sodeluje pa še v slovenskih manjšinskih svetih na županijski in mestni ravni, slednjega je v prvem mandatu tudi vodil.
Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju, ki se že vrsto let aktivno vključuje v delo manjšinskih organizacij in je eden pomembnih članov Komornega zbora Monošter.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Z zelo dejavnimi in delavnimi rojaki, odlikovanimi tudi z državnimi priznanji
Tokratno oddajo zaznamujejo sogovorniki, ki praznik dela običajno praznujejo delovno. Za svoje delo in dosežke na področju utrjevanja slovenske identitete med rojaki v sosednjih državah so nekateri od njih minuli teden dobili državna odlikovanja – medalje za zasluge.
Za prizadevno delo za ohranitev slovenskega jezika, kulture in zavesti je medaljo za zasluge prejel Giorgio Banchig, novinar, publicist, zgodovinar, dolgoletni urednik mesečnika oziroma štirinajstdnevnika Dom ter vsestranski kulturni delavec, ki velja za enega najboljših poznavalcev zgodovine beneške Slovenije. Kot je povedal po podelitvi priznanja ni pričakoval.
“Vse tisto, kar sen pisal, raziskoval in objavil, sen napravil iz ljubezni do maternega jezika, do naše slovenske kulture in kot dolžnost, ker sen videl, da veliko naših ljudi ne pozna naše zgodovine, kulturnih vrednot…. Ni poznalo pomena našega jezika.”
Za uspešno umeščanje slovenistike v madžarski visokošolski prostor in podporo Slovencem na Madžarskem v skrbi za ohranjanje maternega jezika in kulture je medaljo za zasluge prejel doktor Karel Gadanyi, ki je svoje intelektualno življenje in delo posvetil jezikoslovju, predvsem proučevanju in poučevanju slavistike in slovenistike.
Za zasluge pri krepitvi sodelovanja med slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki humanističnih in pravnih znanosti pa je bil z medaljo za zasluge odlikovan profesor doktor Gernot Kocher, ki si tudi danes zelo prizadeva za razvoj študija slovenskega jezika na graški univerzi in je bil je med najbolj vnetimi podporniki slovenistike v Gradcu, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja.
Tržaški odvetnik Drago Štoka je medaljo za zasluge dobil za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove narodne in jezikovne zavesti. Svojo globoko zakoreninjenost v slovenstvu ter zavzetost za nacionalno emancipacijo in enakopravnost Slovencev v Italiji, ki jo je Štoka izkazoval v vsem svojem življenju in delu, pa je odlikovani še enkrat dokazal tudi v svoji zahvali ob prejemu nagrade, ko je opozoril na pomen vrednot, brez katerih bi naš narod težko obstal v svoji razmeroma kratki, a intenzivni zgodovini od Brežinskih spomenikov prek Prešerna in Slomška do današnjih dni.
“Ena teh vrednot je nedvomno zvestoba. Zvestoba svojemu jeziku in koreninam, zvestoba zemlji in tradicijam, zvestoba svojemu slovenskemu narodu.”
Podjetnik iz Števerjana Marjan Terpin, ki je pomembno prispeval k ekonomski trdnosti Slovencev v Italiji, je bil z medaljo za zasluge odlikovan za tudi svoj prispevek k uveljavljanju enakopravnega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in k utrjevanju enotnega slovenskega kulturnega prostora. V svoji zahvali je dejal:
“Jaz sem srečen človek, in danes sem še bolj.”
Na sprejemu po slavnostni podelitvi pa je pojasnil, da na priznanje ni čakal.
“Človek to dela iz srca in ne čakaš na nagrado. Če pa pride, je dobrodošla, saj pomeni dodatno spodbudo tako za mene kot za druge ljudi, sovaščane, sodelavce in družino. Vsi smo zadovoljni, da smo Slovenci in da živimo to narodno življenje.”
In kakšno je to življenje, se vidi prav v Števerjanu, kjer mislite, da ste sredi Ljubljane, pravi Terpin, še boljše:
“Vse je slovensko, v cerkvi, oštariji, povsod se govori samo slovensko, italijansko zelo malo.”
Z medaljo za zasluge sta bila za svoje delo odlikovana tudi novinarja RTV Slovenija, oba tesno povezana z zamejstvom in oddajo Sotočja, ki jo soustvarjata od samih začetkov. Mirjam Muženič je dobila odlikovanja za svoje dolgoletno delo in obveščanje o slovenskem zamejstvu v Italiji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Italiji, Lojze Kos, ki se upokojuje, pa za svoje dolgoletno delo na področju obveščanja o slovenskem zamejstvu v Avstriji in za prispevek k večjemu razumevanju problematike slovenske manjšine v Avstriji.
Oba sta bila pomembnega priznanja vesela in ga nista pričakovala. Mirjam Muženič, ki, kot je zapisano tudi v obrazložitvi odlikovanja, sistematično, natančno in skrbno osvetljuje življenje, uspehe in težave Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini vse od Kanalske doline preko Rezije in Benečije do Goriške, Tržiča in Trsta, je bil po prejemu odlikovanja srečna.
Kaj pa ji je v vseh teh letih spremljanja dogajanja v zamejstvu najbolj ostalo v spominu? Veliko je bilo dogodkov, pravi, najbolj pa ji je ostal v spominu sprejem zaščitnega zakona leta 2001:
“Morebiti tudi zato, ker se sama veliko sodelovala v pripravah in v prepričevanju slovenske in zamejske javnosti, da je ta zakon potreben in nujen.”
Lojze Kos je, kot pojasnjuje, eden od očetov oddaje Sotočja, saj je že ob svojem začetku leta 1976 na Radiu Maribor spremljal manjšinsko dogajanje. Krajšo oddajo so kmalu razširili kot slovenski projekt in vključili tudi Radio Koper in takratni Radio Ljubljana. In kateri dogodek se je njemu najbolj vtisnil v spomin? Odgovor je enostaven, pravi:
“Prometna nesreča Jörga Heiderja, ker je bil to politik, ki je zaznamoval obdobje. Čas lahko razdelimo na čas pred in po Heiderju. Tako kot lahko razmejimo čas pred in po osamosvojitvi ali čas pred in po memorandumu.”
Nihče si ni mogel predstavljati, kako pomembno vlogo je igral Heider, šele po njegovi smrti se je pokazalo, kaj je pomenil, še posebej, ko so začeli iz omar padati okostnjaki (Hypo Banka,..) in ti še padajo, tako kot še vedno živi njegov model nacionalizma z veliko posnemovalci, kloni, kot jim pravi Lojze Kos.
V tokratni oddaji gostimo še eno zelo delovno in svojim koreninam zavezano rojakinjo iz Trsta, predsednico Slavističnega društva Trst Gorica Videm, literarno zgodovinarko in univerzitetno profesorico Marijo Pirjevec. Za življenjsko delo, za zbornik Alojza Rebule ob avtorjevi 90 letnici in za knjigo esejev o slovenski literaturi v italijanskem jeziku z naslovom Questa Trieste je v domačem mestu pred kratkim prejela 53-to literarno nagrado Vstajenje.
Naklonjenost slovenski literaturi sega v gimnazijska leta, je ugledna rojakinja pojasnila Mirjam Muženič, ko so ji ljubezen do slovenske besede predajali profesorji kot naprimer Alojz Rebula in Pavle Merku. Žal pa njeni poskusi, da bi jo približala tudi italijanskim bralcem, niso prav uspešni.
“Tržaški Italijani, someščani, se bolj malo zanimajo za našo literaturo in kulturo.”
Prvi avtor, ki so ga pred nekaj leti spoznali, je bil prav Boris Pahor in to šele potem, ko je bil že uveljavljen v svetu in Italiji, pojasnjuje profesorica Marija Pirjevec:
“Trst je nekaj posebnega. Odnos do slovenske skupnosti je problematičen, še vedno, čeprav se razmere vidno izboljšujejo.”
Koroški Slovenec, slikar in arhitekt Karl Vouk, je na Dunaju študiral arhitekturo na Tehniški univerzi ter slikarstvo na Akademiji likovnih umetnosti, kjer je diplomiral leta 1986. Že desetletje pred tem se je predstavil na prvi skupinski razstavi v Celovcu, od takrat pa je imel več deset samostojnih in skupinskih razstav v Avstriji in Sloveniji.
Ukvarja se s slikarstvom, ustvarja pa tudi kovinske objekte, ki jih postavlja na različna javna mesta, in tako svoje likovno ustvarjanje poveže z arhitekturo.
Med večjimi projekti, ki jih trenutno pripravlja Karl Vouk je kovinski križev pot v Gospe Sveti, za katerega je naročilo dobil leta 2014.
Povezovanje različnih umetniških zvrsti je značilno tudi za projekt Trivium – tri poti – Drei Wege. Od leta 2000 naprej se namreč 14. avgusta na gori Svete Heme nad Globasnico združijo glasba, literatura in slikarstvo. Pobudniki glasbenik Janez Gregorič, slikar Rudi Benétik in literat Fabjan Hafner pa vsako leto k sodelovanju povabijo kolege iz svoje umetniške zvrsti.
Likovni umetniki, ki so doslej sodelovali v projektu Trivium (Rudi Benètik, Klementina Golija (SI), Armin Guerino, Gustav Januš, Ivan Klarič, Zorka L.-Weiss, Gerit Loeschnig, Nežika A. Novak, Valentin Oman, Mario Palli (IT), Ulrich Plieschnig, Johann Julian Taupe, Gerhild Tschachler Nagy, Karl Vouk, Johanes Zechner), se tokrat prvič kot ekipa predstavljajo tudi na skupni razstavi v celovškem Domu umetnikov, ki jo je pripravil naš sogovornik Karl Vouk, sicer podpredsednik Društva umetnikov Koroške.
Gre za zelo dejavno društvo z 200 člani, med katerimi jih je tretjina profesionalnih likovnih umetnikov. Za cilj pa so si med drugim zadali, pojasnjuje Vouk, da bodo vsak mesec imeli v Domu novo razstavo.
Zelo dejaven pa je tudi Karl Vouk, ki je tako kot brat Rudi Vouk kritičen do aktualnih razmer na avstrijskem Koroškem pet let po podpisu celovškega memoranduma, saj je ta, je prepričan, zmanjšal raven zaščite, določene z odločbami ustavnega sodišča, ki jih je dosegel njegov brat.
Društvo Bazovica na Reki rojake združuje od leta 1947 in ko je tri leta po ustanovitvi svoj sedež preselilo v vilo z vrtom v središču mesta je Slovenski dom postal priljubljeno zbirališče za cele družine, za nekatere pravi drugi dom. Med temi je gotovo tudi družina Grlica, od prvih let posebej povezana z delovanjem društva in velja za enega izmed njegovih stebrov, opozarja Marjana Mirković.
V društvu so danes dejavne kar tri generacije: starša Boža in Jože – Pepi sta po večletni vključenosti v dramsko in druge skupine ostala zvesta predvsem pevskemu zboru; vsestransko dejavna sta bila tudi njuna sinova: Bojan, ki skrbi za karikature v glasilu, in Milan, ki je že dve desetletji med osrednjimi člani društva, dejavna pa je tudi vsa njegova družina.
Milan Grlica, prometni inženir, zaposlen v Luški upravi Reka, je bil tudi na čelu društva, sodeluje pa še v slovenskih manjšinskih svetih na županijski in mestni ravni, slednjega je v prvem mandatu tudi vodil.
Z delom, tudi za slovensko skupnost, je tesno povezan porabski rojak Attila Bartakovič, vodja Urada za delo v monoštrskem okraju, ki se že vrsto let aktivno vključuje v delo manjšinskih organizacij in je eden pomembnih članov Komornega zbora Monošter.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.
Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.
Neveljaven email naslov