Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila v Trsu, z romarji na Višarjah, z Anito Vajda - vodjo hotela Lipa - v Monoštru, z mladimi umetniki na Rebrci in z glasbenico Martino Rejec na Reki
V tokratni oddaji nekoliko več povemo tudi o nekaterih perečih temah, ki trenutno zaposlujejo rojake v Furlaniji Julijski krajini (FJK). O njih so na skupni novinarski konferenci v Trstu v petek 5.8.2016 spregovorili predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) ter Walter Bandelj (SSO).
Če izgubimo predstavnika v italijanskem parlamentu ne bo oškodovana samo slovenska manjšina, škodo bosta utrpeli tudi Dežela FJK in Slovenija, je bilo skupno sporočilo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ob tem zagotovili, da bodo storili vse, da ohranijo upanje za parlamentarno zastopstvo.
Rudi Pavšič se je ob tem zavzel, da soglasje najprej poiščejo znotraj manjšine in ga nato predstavijo pristojnim v Rimu, pri tem pa poiščejo tudi podporo Dežele FJK in Republike Slovenije. Predlogov in možnosti je več, če obstaja politična volja, pravi Pavšič.
“Osebno sem zagovornik ledinskega sistema. To je, da imamo zagotovljeno mesto v parlamentu in da ga zasede tisti slovenski kandidat, ki dobi največ podpore na volilni preizkušnji”
Rojaki v Furlaniji Julijski krajini pogrešajo tudi več stikov z vladnim delovnim omizjem v Rimu, ki se je sestalo junija letos, potem ko je bilo zadnje srečanje leta 2014. Na sejah omizja imajo predstavniki slovenske narodne skupnosti priložnost, da se srečajo s predstavniki ministrstev, toda srečanja so preredka, prav tako pa je tudi spremljanje sprejetih dogovorov težavno in zaradi časovne oddaljenosti razvodeni, je Špeli Lenardič pojasnila Ksenija Dobrila. Skupaj s predsednikoma krovnih organizacij zato predlagajo, da bi se na omizju sestali s političnimi predstavniki ministrstev in ne le z nižjimi uradniki in strokovnimi sodelavci.
“Poleg tega bi radi stopili tudi do predsednika vladnega omizja in ga seznanili z našimi željami.”
V Sotočjih pa lahko prisluhnete tudi udeležencem tokratnega romanja treh Slovenij na Višarje v Kanalski dolini, ki se jim je pridružila Mirjam Muženič.
Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.
Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.
“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”
V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.
“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”
Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.
“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”
Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.
Slovenske organizacija in društva na avstrijskem Koroškem v poletnih mesecih tradicionalno pripravljajo različne tabore za otroke. V Šentjanžu v Rožu tako od nedelje (7.(:2016) poteka že 5. počitniški teden športa in jezika, v mladinskem centru na Rebrci pri Železni Kapli pa se je v soboto končal drugi letošnji teden mladih umetnikov, kjer otroci izdelujejo lutke in pripravijo predstavo.
Tokratna tema se je naslanjala na Williama Shakespeara, pojasnjuje znana lutkarka iz Maribora Breda Varl, ki s svojo ekipo oblikuje program in scenarij predstave.
“Za temo smo izbrali kresno noč, magijo, z vso čarobnostjo, od vil do škratov, govorečih živali, mešanja čarobnih napojev… Na koncu William Shakespeare ugotovi, da je pravzaprav toliko bogastva v tej noči, da je vredno napisati fino komedijo, da bodo ljudje vedeli, kako lepo je to.”
Zaspančki, Škrati Spaki, Kresnice, Zeliščarke, Pošasti in Shakespeare-ji so tako izdelovali vsak svoje lutke, se naučili vsak svojo pesmico in plesne korake ter se na koncu s predstavo Kresna noč na Rebrci predstavili svojim staršem in sorodnikom. Poleg tega pa so izdelovali kolaže, slikali na porcelan in se ob vsem tem zabavali, kar smo se prepričali, ko smo jih na Rebrci obiskali sredi tedna.
Reportažo s tedna mladih umetnikov, ki vedno znova dokažejo, da imajo posluh, lahko slišite v tokratni Sotočjih.
V zamejstvu neredko slišimo, da v narodnostnih organizacijah težko najdemo mlade rojake. Tudi v Porabju je tako, vendar se najdejo tudi izjeme. Med njimi je Anita Vajda, ki se je po študiju komunikologije v Ljubljani pred leti vrnila domov. Od leta 2013 ta mlada porabska Slovenka v Monoštru vodi Hotel Lipa, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra.
“Turizem me je vedno privlačil, zato mi je všeč.”
Delo ni lahko, saj vodi hotel z 18 zaposlenimi in mora vsak dan reševati težave. Tako se po treh letih dela še vedno vsak dan nauči kaj novega. Rada se pogovarja s turisti, jih usmerja, kam naj gredo, kaj si naj ogledajo in možnosti je veliko, pravi v pogovoru s Silvo Eory. Težje pa je najti zaposlene, ki bi še govorili slovensko.
“Veliko časa mi vzame, da najdem primeren kader. Težava je, da kuharji in natakarji iščejo službo v Avstriji, mi pa z njihovimi plačami ne moremo konkurirati.”
V hotel Lipa, ki ga trenutno obnavljajo, prihajajo predvsem podjetniki, ki so poslovno v Porabju, z različnimi paketi pa skušajo privabiti tudi turiste, ki bi prišli v Monošter počitnikovat.
Anita Vajda se je po študiju komunikologije v Ljubljani vrnila domov v Porabje, v Monoštru pa se, kljub odgovornemu delu, ki ga opravlja, dobro počuti. Prav zaradi znanja slovenščine je dobila tudi svojo prvo službo na televiziji v Murski Soboti in v stiku z maternim jezikom bi rada ostala tudi v prihodnje.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
V slovenski družini Rejec na Reki je ljubezen do glasbe in odra že tradicija: medtem ko sta prva in druga generacija peli in igrali predvsem na odru društva Bazovica, pa najmlajša članica družine, enaindvajsetletna študentka tretjega letnika teologije Martina Rejec obožuje rockabilly glasbo in sanja o kabaretskih nastopih v gledališču.
Za dodatno izobraževanje v tej smeri se bo morda odločila po končanem študiju, pravi, zdaj pa igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi, šiva obleke za nastope in stroške zanje krije s študentskim delom. Članica je reške glasbene skupine Sarah & The Romans, občasno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. V soboto 6.8.2016) se je v okviru kastavskega kulturnega poletja (Kastafsko kulturno leto) predstavila na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu.
Avtorsko glasbo Martine Rejec, s katero se je pogovarjala Marjana Mirković, lahko slišite v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
S predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila v Trsu, z romarji na Višarjah, z Anito Vajda - vodjo hotela Lipa - v Monoštru, z mladimi umetniki na Rebrci in z glasbenico Martino Rejec na Reki
V tokratni oddaji nekoliko več povemo tudi o nekaterih perečih temah, ki trenutno zaposlujejo rojake v Furlaniji Julijski krajini (FJK). O njih so na skupni novinarski konferenci v Trstu v petek 5.8.2016 spregovorili predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) ter Walter Bandelj (SSO).
Če izgubimo predstavnika v italijanskem parlamentu ne bo oškodovana samo slovenska manjšina, škodo bosta utrpeli tudi Dežela FJK in Slovenija, je bilo skupno sporočilo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ob tem zagotovili, da bodo storili vse, da ohranijo upanje za parlamentarno zastopstvo.
Rudi Pavšič se je ob tem zavzel, da soglasje najprej poiščejo znotraj manjšine in ga nato predstavijo pristojnim v Rimu, pri tem pa poiščejo tudi podporo Dežele FJK in Republike Slovenije. Predlogov in možnosti je več, če obstaja politična volja, pravi Pavšič.
“Osebno sem zagovornik ledinskega sistema. To je, da imamo zagotovljeno mesto v parlamentu in da ga zasede tisti slovenski kandidat, ki dobi največ podpore na volilni preizkušnji”
Rojaki v Furlaniji Julijski krajini pogrešajo tudi več stikov z vladnim delovnim omizjem v Rimu, ki se je sestalo junija letos, potem ko je bilo zadnje srečanje leta 2014. Na sejah omizja imajo predstavniki slovenske narodne skupnosti priložnost, da se srečajo s predstavniki ministrstev, toda srečanja so preredka, prav tako pa je tudi spremljanje sprejetih dogovorov težavno in zaradi časovne oddaljenosti razvodeni, je Špeli Lenardič pojasnila Ksenija Dobrila. Skupaj s predsednikoma krovnih organizacij zato predlagajo, da bi se na omizju sestali s političnimi predstavniki ministrstev in ne le z nižjimi uradniki in strokovnimi sodelavci.
“Poleg tega bi radi stopili tudi do predsednika vladnega omizja in ga seznanili z našimi željami.”
V Sotočjih pa lahko prisluhnete tudi udeležencem tokratnega romanja treh Slovenij na Višarje v Kanalski dolini, ki se jim je pridružila Mirjam Muženič.
Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.
Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.
“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”
V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.
“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”
Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.
“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”
Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.
Slovenske organizacija in društva na avstrijskem Koroškem v poletnih mesecih tradicionalno pripravljajo različne tabore za otroke. V Šentjanžu v Rožu tako od nedelje (7.(:2016) poteka že 5. počitniški teden športa in jezika, v mladinskem centru na Rebrci pri Železni Kapli pa se je v soboto končal drugi letošnji teden mladih umetnikov, kjer otroci izdelujejo lutke in pripravijo predstavo.
Tokratna tema se je naslanjala na Williama Shakespeara, pojasnjuje znana lutkarka iz Maribora Breda Varl, ki s svojo ekipo oblikuje program in scenarij predstave.
“Za temo smo izbrali kresno noč, magijo, z vso čarobnostjo, od vil do škratov, govorečih živali, mešanja čarobnih napojev… Na koncu William Shakespeare ugotovi, da je pravzaprav toliko bogastva v tej noči, da je vredno napisati fino komedijo, da bodo ljudje vedeli, kako lepo je to.”
Zaspančki, Škrati Spaki, Kresnice, Zeliščarke, Pošasti in Shakespeare-ji so tako izdelovali vsak svoje lutke, se naučili vsak svojo pesmico in plesne korake ter se na koncu s predstavo Kresna noč na Rebrci predstavili svojim staršem in sorodnikom. Poleg tega pa so izdelovali kolaže, slikali na porcelan in se ob vsem tem zabavali, kar smo se prepričali, ko smo jih na Rebrci obiskali sredi tedna.
Reportažo s tedna mladih umetnikov, ki vedno znova dokažejo, da imajo posluh, lahko slišite v tokratni Sotočjih.
V zamejstvu neredko slišimo, da v narodnostnih organizacijah težko najdemo mlade rojake. Tudi v Porabju je tako, vendar se najdejo tudi izjeme. Med njimi je Anita Vajda, ki se je po študiju komunikologije v Ljubljani pred leti vrnila domov. Od leta 2013 ta mlada porabska Slovenka v Monoštru vodi Hotel Lipa, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra.
“Turizem me je vedno privlačil, zato mi je všeč.”
Delo ni lahko, saj vodi hotel z 18 zaposlenimi in mora vsak dan reševati težave. Tako se po treh letih dela še vedno vsak dan nauči kaj novega. Rada se pogovarja s turisti, jih usmerja, kam naj gredo, kaj si naj ogledajo in možnosti je veliko, pravi v pogovoru s Silvo Eory. Težje pa je najti zaposlene, ki bi še govorili slovensko.
“Veliko časa mi vzame, da najdem primeren kader. Težava je, da kuharji in natakarji iščejo službo v Avstriji, mi pa z njihovimi plačami ne moremo konkurirati.”
V hotel Lipa, ki ga trenutno obnavljajo, prihajajo predvsem podjetniki, ki so poslovno v Porabju, z različnimi paketi pa skušajo privabiti tudi turiste, ki bi prišli v Monošter počitnikovat.
Anita Vajda se je po študiju komunikologije v Ljubljani vrnila domov v Porabje, v Monoštru pa se, kljub odgovornemu delu, ki ga opravlja, dobro počuti. Prav zaradi znanja slovenščine je dobila tudi svojo prvo službo na televiziji v Murski Soboti in v stiku z maternim jezikom bi rada ostala tudi v prihodnje.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
V slovenski družini Rejec na Reki je ljubezen do glasbe in odra že tradicija: medtem ko sta prva in druga generacija peli in igrali predvsem na odru društva Bazovica, pa najmlajša članica družine, enaindvajsetletna študentka tretjega letnika teologije Martina Rejec obožuje rockabilly glasbo in sanja o kabaretskih nastopih v gledališču.
Za dodatno izobraževanje v tej smeri se bo morda odločila po končanem študiju, pravi, zdaj pa igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi, šiva obleke za nastope in stroške zanje krije s študentskim delom. Članica je reške glasbene skupine Sarah & The Romans, občasno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. V soboto 6.8.2016) se je v okviru kastavskega kulturnega poletja (Kastafsko kulturno leto) predstavila na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu.
Avtorsko glasbo Martine Rejec, s katero se je pogovarjala Marjana Mirković, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z mesta predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze se poslavlja Rudi Pavšič in napoveduje spremembe tako v zvezi kot v slovenski narodni skupnosti v Furlaniji Julijski krajini. Kaj si obeta in s kakšnimi občutki odhaja, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo novega predsednika Zveze slovenskih organizacij, 21- letnega Manuela Juga, ki obljublja, da bo eno od treh krovnih organizacij koroški Slovencev usmeril v prihodnost. Odpravimo se v Čabar, v knjižnico Ivana Žagarja, kjer bo ponudba knjig v slovenski čitalnici v prihodnje še pestrejša. V Sakalovcih pa je za popestritev poskrbelo Borovo gostüvanje oziroma Borovo ženitovanje. Gre za pustno prireditev, ki jo lahko pripravijo le tam, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Kako je bilo? Prisluhnite!
Predsednika slovenskega in madžarskega parlamenta Dejan Židan in Laszlo Köver sta prvič skupaj obiskala obe narodni skupnosti v Prekmurju in Porabju. Kaj sta ugotovila in kaj zagotovila predstavnikom madžarske in slovenske manjšine? Dr. Matejka Grgič s tržaškega SLORI-ja opozori na nujne spremembe v slovenskih šolah v Italiji. Več lahko slišite o velikem zanimanju dijakov za čezmejno opravljanje obvezne delovne prakse. Pridružimo se učencem osnovne šole Kozala na Reki, ki so jih razveselili mladi Škoromati. Podrobneje pa tudi o ziljskem žegnu in noši, ki sta bila uvrščena na mednarodni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca. Prvi dvojezični vpis v avstrijskem seznamu nesnovne dediščine pomeni tudi svojevrstno priznanje slovenske narodne skupnosti. Prisluhnite!
Zanimanje za študij v Sloveniji je med mladimi rojaki iz sosednjih držav še vedno veliko. Tudi na Reki, kjer so pripravili informativni večer. Velike pa so lahko tudi težave po končanem študiju s priznavanjem poklicnih kvalifikacij. lahko slišite v oddaji. Na Inštitutu za slavistiko celovške univerze so zaskrbljeni zaradi napovedane združitve magistrskega študija z graško univerzo. Bi to lahko pomenilo začetek ukinjanja študija slavistike in s tem tudi slovenistike na univerzi Alpe Jadran? Gostimo Giulio Rorato, dijakinjo jezikovnega liceja France Prešeren iz Trsta. Na tekmovanju mladih prevajalcev evropske unije je prejela prvo nagrado za Italijo in sicer za prevod iz slovenščine v italijanščino. Z novinarjem Dušanom Mukičem pa se pogovarjamo o novem filmu o porabskih Slovencih. Prisluhnite!
Imeti svojo državo pomeni imeti oblast nad svojim jezikom, pravi koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš. Znani literat je bil ob slovenskem kulturnem prazniku odlikovan z državnim priznanjem - zlatim redom za zasluge. Več o prireditvah ob enem najpomembnejših praznikov Slovencev v sosednjih državah v tokratni oddaji, ko se pridružimo praznovanju v Porabju in Zagrebu. Gostimo Amino Majetić, pesnico mlajše generacije in glasbenico z avstrijske Koroške. S tržaško zgodovinarko Dunjo Nanut se pogovarjamo o obujanju spomina na eksodus Italijanov in fojbe, s senatorko Tatjano Rojc pa o obujanju fašistične ideologije in žaljivkah, ki jih je po 20 letih vnovič deležna. Zelo je zaskrbljena. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Na avstrijskem Koroškem je deželni šolski svet letos zamenjala izobraževalna direkcija. Kaj te spremembe pomenijo za dvojezične šole in Slovensko gimnazijo, pojasnjuje deželna šolska nadzornica za manjšinsko šolstvo na avstrijskem Koroškem Sabina Sandrieser. Z znanim koroškim slovenskim slikarjem Valentinom Omanom se pogovarjamo o donaciji del Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj. Na Reki si ogledamo Malega princa, predstavo, ki je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana v okviru projekta Reka, Evropska prestolnica kulture 2020. Ustavimo se na Gornjem Seniku, na še enem pravljičnem večeru za odrasle in se s tržaško Slovenko Jasno Tuta odpravimo v Polinezijo.
Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji. Kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji, več v tokratni oddaji. Pridružimo se predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku v Trstu. Z doktorico Saro Brezigar se pogovarjamo o novih didaktičnih metodah za učenje slovenščine najmlajših v Italiji. S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy. Ustavimo pa se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki ga vodi rojak Alen Udovič. Prisluhnite!
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Neveljaven email naslov