Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila v Trsu, z romarji na Višarjah, z Anito Vajda - vodjo hotela Lipa - v Monoštru, z mladimi umetniki na Rebrci in z glasbenico Martino Rejec na Reki
V tokratni oddaji nekoliko več povemo tudi o nekaterih perečih temah, ki trenutno zaposlujejo rojake v Furlaniji Julijski krajini (FJK). O njih so na skupni novinarski konferenci v Trstu v petek 5.8.2016 spregovorili predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) ter Walter Bandelj (SSO).
Če izgubimo predstavnika v italijanskem parlamentu ne bo oškodovana samo slovenska manjšina, škodo bosta utrpeli tudi Dežela FJK in Slovenija, je bilo skupno sporočilo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ob tem zagotovili, da bodo storili vse, da ohranijo upanje za parlamentarno zastopstvo.
Rudi Pavšič se je ob tem zavzel, da soglasje najprej poiščejo znotraj manjšine in ga nato predstavijo pristojnim v Rimu, pri tem pa poiščejo tudi podporo Dežele FJK in Republike Slovenije. Predlogov in možnosti je več, če obstaja politična volja, pravi Pavšič.
“Osebno sem zagovornik ledinskega sistema. To je, da imamo zagotovljeno mesto v parlamentu in da ga zasede tisti slovenski kandidat, ki dobi največ podpore na volilni preizkušnji”
Rojaki v Furlaniji Julijski krajini pogrešajo tudi več stikov z vladnim delovnim omizjem v Rimu, ki se je sestalo junija letos, potem ko je bilo zadnje srečanje leta 2014. Na sejah omizja imajo predstavniki slovenske narodne skupnosti priložnost, da se srečajo s predstavniki ministrstev, toda srečanja so preredka, prav tako pa je tudi spremljanje sprejetih dogovorov težavno in zaradi časovne oddaljenosti razvodeni, je Špeli Lenardič pojasnila Ksenija Dobrila. Skupaj s predsednikoma krovnih organizacij zato predlagajo, da bi se na omizju sestali s političnimi predstavniki ministrstev in ne le z nižjimi uradniki in strokovnimi sodelavci.
“Poleg tega bi radi stopili tudi do predsednika vladnega omizja in ga seznanili z našimi željami.”
V Sotočjih pa lahko prisluhnete tudi udeležencem tokratnega romanja treh Slovenij na Višarje v Kanalski dolini, ki se jim je pridružila Mirjam Muženič.
Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.
Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.
“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”
V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.
“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”
Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.
“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”
Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.
Slovenske organizacija in društva na avstrijskem Koroškem v poletnih mesecih tradicionalno pripravljajo različne tabore za otroke. V Šentjanžu v Rožu tako od nedelje (7.(:2016) poteka že 5. počitniški teden športa in jezika, v mladinskem centru na Rebrci pri Železni Kapli pa se je v soboto končal drugi letošnji teden mladih umetnikov, kjer otroci izdelujejo lutke in pripravijo predstavo.
Tokratna tema se je naslanjala na Williama Shakespeara, pojasnjuje znana lutkarka iz Maribora Breda Varl, ki s svojo ekipo oblikuje program in scenarij predstave.
“Za temo smo izbrali kresno noč, magijo, z vso čarobnostjo, od vil do škratov, govorečih živali, mešanja čarobnih napojev… Na koncu William Shakespeare ugotovi, da je pravzaprav toliko bogastva v tej noči, da je vredno napisati fino komedijo, da bodo ljudje vedeli, kako lepo je to.”
Zaspančki, Škrati Spaki, Kresnice, Zeliščarke, Pošasti in Shakespeare-ji so tako izdelovali vsak svoje lutke, se naučili vsak svojo pesmico in plesne korake ter se na koncu s predstavo Kresna noč na Rebrci predstavili svojim staršem in sorodnikom. Poleg tega pa so izdelovali kolaže, slikali na porcelan in se ob vsem tem zabavali, kar smo se prepričali, ko smo jih na Rebrci obiskali sredi tedna.
Reportažo s tedna mladih umetnikov, ki vedno znova dokažejo, da imajo posluh, lahko slišite v tokratni Sotočjih.
V zamejstvu neredko slišimo, da v narodnostnih organizacijah težko najdemo mlade rojake. Tudi v Porabju je tako, vendar se najdejo tudi izjeme. Med njimi je Anita Vajda, ki se je po študiju komunikologije v Ljubljani pred leti vrnila domov. Od leta 2013 ta mlada porabska Slovenka v Monoštru vodi Hotel Lipa, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra.
“Turizem me je vedno privlačil, zato mi je všeč.”
Delo ni lahko, saj vodi hotel z 18 zaposlenimi in mora vsak dan reševati težave. Tako se po treh letih dela še vedno vsak dan nauči kaj novega. Rada se pogovarja s turisti, jih usmerja, kam naj gredo, kaj si naj ogledajo in možnosti je veliko, pravi v pogovoru s Silvo Eory. Težje pa je najti zaposlene, ki bi še govorili slovensko.
“Veliko časa mi vzame, da najdem primeren kader. Težava je, da kuharji in natakarji iščejo službo v Avstriji, mi pa z njihovimi plačami ne moremo konkurirati.”
V hotel Lipa, ki ga trenutno obnavljajo, prihajajo predvsem podjetniki, ki so poslovno v Porabju, z različnimi paketi pa skušajo privabiti tudi turiste, ki bi prišli v Monošter počitnikovat.
Anita Vajda se je po študiju komunikologije v Ljubljani vrnila domov v Porabje, v Monoštru pa se, kljub odgovornemu delu, ki ga opravlja, dobro počuti. Prav zaradi znanja slovenščine je dobila tudi svojo prvo službo na televiziji v Murski Soboti in v stiku z maternim jezikom bi rada ostala tudi v prihodnje.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
V slovenski družini Rejec na Reki je ljubezen do glasbe in odra že tradicija: medtem ko sta prva in druga generacija peli in igrali predvsem na odru društva Bazovica, pa najmlajša članica družine, enaindvajsetletna študentka tretjega letnika teologije Martina Rejec obožuje rockabilly glasbo in sanja o kabaretskih nastopih v gledališču.
Za dodatno izobraževanje v tej smeri se bo morda odločila po končanem študiju, pravi, zdaj pa igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi, šiva obleke za nastope in stroške zanje krije s študentskim delom. Članica je reške glasbene skupine Sarah & The Romans, občasno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. V soboto 6.8.2016) se je v okviru kastavskega kulturnega poletja (Kastafsko kulturno leto) predstavila na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu.
Avtorsko glasbo Martine Rejec, s katero se je pogovarjala Marjana Mirković, lahko slišite v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
S predsednico paritetnega odbora Ksenijo Dobrila v Trsu, z romarji na Višarjah, z Anito Vajda - vodjo hotela Lipa - v Monoštru, z mladimi umetniki na Rebrci in z glasbenico Martino Rejec na Reki
V tokratni oddaji nekoliko več povemo tudi o nekaterih perečih temah, ki trenutno zaposlujejo rojake v Furlaniji Julijski krajini (FJK). O njih so na skupni novinarski konferenci v Trstu v petek 5.8.2016 spregovorili predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila in predsednika obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič (SKGZ) ter Walter Bandelj (SSO).
Če izgubimo predstavnika v italijanskem parlamentu ne bo oškodovana samo slovenska manjšina, škodo bosta utrpeli tudi Dežela FJK in Slovenija, je bilo skupno sporočilo predstavnikov slovenske narodne skupnosti v FJK, ki so ob tem zagotovili, da bodo storili vse, da ohranijo upanje za parlamentarno zastopstvo.
Rudi Pavšič se je ob tem zavzel, da soglasje najprej poiščejo znotraj manjšine in ga nato predstavijo pristojnim v Rimu, pri tem pa poiščejo tudi podporo Dežele FJK in Republike Slovenije. Predlogov in možnosti je več, če obstaja politična volja, pravi Pavšič.
“Osebno sem zagovornik ledinskega sistema. To je, da imamo zagotovljeno mesto v parlamentu in da ga zasede tisti slovenski kandidat, ki dobi največ podpore na volilni preizkušnji”
Rojaki v Furlaniji Julijski krajini pogrešajo tudi več stikov z vladnim delovnim omizjem v Rimu, ki se je sestalo junija letos, potem ko je bilo zadnje srečanje leta 2014. Na sejah omizja imajo predstavniki slovenske narodne skupnosti priložnost, da se srečajo s predstavniki ministrstev, toda srečanja so preredka, prav tako pa je tudi spremljanje sprejetih dogovorov težavno in zaradi časovne oddaljenosti razvodeni, je Špeli Lenardič pojasnila Ksenija Dobrila. Skupaj s predsednikoma krovnih organizacij zato predlagajo, da bi se na omizju sestali s političnimi predstavniki ministrstev in ne le z nižjimi uradniki in strokovnimi sodelavci.
“Poleg tega bi radi stopili tudi do predsednika vladnega omizja in ga seznanili z našimi željami.”
V Sotočjih pa lahko prisluhnete tudi udeležencem tokratnega romanja treh Slovenij na Višarje v Kanalski dolini, ki se jim je pridružila Mirjam Muženič.
Na avstrijskem Koroškem prah dviguje namera zveznega notranjega ministrstva za postavitev ograje na meji s Slovenijo. Sodeč po pogodbah, ki jih ponujajo v podpis lastnikom zemljišč, bi bila ograja dolga več deset kilometrov. Zato se je oblikovala nadstrankarska pobuda, v kateri so vse koroške stranke, razen svobodnjakov, in ki je pristojne pozvala, naj ograj ob meji ne postavljajo.
Proti postavitvi sta glasovala tudi občinska sveta v Suhi in Bistrici pri Pliberku, proti naj bi bili tudi v Pliberku, zagotavlja tamkajšnji župan Štefan Visočnik. Pobudi se je pridružila tudi Enotna lista, stranka, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Predsednik Gabriel Hribar, podžupan Železne Kaple, opozarja, da niti v času hladne vojne na meji ni bilo ograj, zakaj bi jih potrebovali zdaj, ko je Slovenija že 25 let samostojna in se vsi zavzemajo za dobrosesedske odnose.
“Da bi zdaj postavljali na naši meji ograje, je nesprejemljivo. Boli nas srce. To je bilo za nas alarmantno in hitro smo se našli še s štirimi strankami z avstrijskega Koroškega.”
V pobudi so tako poleg Enotne liste zastopane stranke NEOS, Zeleni, koroški Socialdemokrati in ljudska stranka. Raimund Grilc, nekdanji župan Pliberka in nekdanji vodja deželnega kluba koroške ljudske stranke, ki živi blizu meje s Slovenijo, se sprašuje, kaj lahko prinese takšna ograja.
“Vsako ograjo lahko prekoračiš, zato je vsak denar, ki ga namenijo zanjo, vržen proč. V resnici je to simbolična poteza naše notranje politike, koristi pa nam ne.”
Ljudje, ki živijo ob meji, so prepričani, da bi bilo veliko bolje, če bi sodelovali, pravi Grilc, za katerega je Koroška na obeh straneh meje povezana enota, kar dokazujejo tudi številni skupni projekti.
“Zdaj je vzdušje dobro, ograja na meji pa bi ga poslabšala. … Te niti v prejšnjih desetletjih ni bilo, zato je tudi zdaj ne potrebujemo.”
Pobudniki pozivajo avstrijskega notranjega ministra naj pride na avstrijsko Koroško in se sam prepriča v nesmiselnost postavitve ograj. Predstavniki policije na avstrijskem Koroškem pa so zanikali, da bi načrtovali postavitev ograje na daljšem delu meje. Kot so povedali za enega od slovenskih dnevnikov, se zgolj pripravljajo na morebiten prihod večjega števila beguncev in preverjajo pravne podlage, medtem pa so na nekaterih mejnih prehodih že postavili tudi registracijske centre.
Slovenske organizacija in društva na avstrijskem Koroškem v poletnih mesecih tradicionalno pripravljajo različne tabore za otroke. V Šentjanžu v Rožu tako od nedelje (7.(:2016) poteka že 5. počitniški teden športa in jezika, v mladinskem centru na Rebrci pri Železni Kapli pa se je v soboto končal drugi letošnji teden mladih umetnikov, kjer otroci izdelujejo lutke in pripravijo predstavo.
Tokratna tema se je naslanjala na Williama Shakespeara, pojasnjuje znana lutkarka iz Maribora Breda Varl, ki s svojo ekipo oblikuje program in scenarij predstave.
“Za temo smo izbrali kresno noč, magijo, z vso čarobnostjo, od vil do škratov, govorečih živali, mešanja čarobnih napojev… Na koncu William Shakespeare ugotovi, da je pravzaprav toliko bogastva v tej noči, da je vredno napisati fino komedijo, da bodo ljudje vedeli, kako lepo je to.”
Zaspančki, Škrati Spaki, Kresnice, Zeliščarke, Pošasti in Shakespeare-ji so tako izdelovali vsak svoje lutke, se naučili vsak svojo pesmico in plesne korake ter se na koncu s predstavo Kresna noč na Rebrci predstavili svojim staršem in sorodnikom. Poleg tega pa so izdelovali kolaže, slikali na porcelan in se ob vsem tem zabavali, kar smo se prepričali, ko smo jih na Rebrci obiskali sredi tedna.
Reportažo s tedna mladih umetnikov, ki vedno znova dokažejo, da imajo posluh, lahko slišite v tokratni Sotočjih.
V zamejstvu neredko slišimo, da v narodnostnih organizacijah težko najdemo mlade rojake. Tudi v Porabju je tako, vendar se najdejo tudi izjeme. Med njimi je Anita Vajda, ki se je po študiju komunikologije v Ljubljani pred leti vrnila domov. Od leta 2013 ta mlada porabska Slovenka v Monoštru vodi Hotel Lipa, ki deluje v okviru Slovenskega kulturnega in informativnega centra.
“Turizem me je vedno privlačil, zato mi je všeč.”
Delo ni lahko, saj vodi hotel z 18 zaposlenimi in mora vsak dan reševati težave. Tako se po treh letih dela še vedno vsak dan nauči kaj novega. Rada se pogovarja s turisti, jih usmerja, kam naj gredo, kaj si naj ogledajo in možnosti je veliko, pravi v pogovoru s Silvo Eory. Težje pa je najti zaposlene, ki bi še govorili slovensko.
“Veliko časa mi vzame, da najdem primeren kader. Težava je, da kuharji in natakarji iščejo službo v Avstriji, mi pa z njihovimi plačami ne moremo konkurirati.”
V hotel Lipa, ki ga trenutno obnavljajo, prihajajo predvsem podjetniki, ki so poslovno v Porabju, z različnimi paketi pa skušajo privabiti tudi turiste, ki bi prišli v Monošter počitnikovat.
Anita Vajda se je po študiju komunikologije v Ljubljani vrnila domov v Porabje, v Monoštru pa se, kljub odgovornemu delu, ki ga opravlja, dobro počuti. Prav zaradi znanja slovenščine je dobila tudi svojo prvo službo na televiziji v Murski Soboti in v stiku z maternim jezikom bi rada ostala tudi v prihodnje.
Prisluhnite ji v oddaji Sotočja!
V slovenski družini Rejec na Reki je ljubezen do glasbe in odra že tradicija: medtem ko sta prva in druga generacija peli in igrali predvsem na odru društva Bazovica, pa najmlajša članica družine, enaindvajsetletna študentka tretjega letnika teologije Martina Rejec obožuje rockabilly glasbo in sanja o kabaretskih nastopih v gledališču.
Za dodatno izobraževanje v tej smeri se bo morda odločila po končanem študiju, pravi, zdaj pa igra kitaro, poje, pleše in piše pesmi, šiva obleke za nastope in stroške zanje krije s študentskim delom. Članica je reške glasbene skupine Sarah & The Romans, občasno sodeluje s skupino River Sharks, nastopa pa tudi sama. V soboto 6.8.2016) se je v okviru kastavskega kulturnega poletja (Kastafsko kulturno leto) predstavila na odprtju likovne razstave na Kastav Blues Festu.
Avtorsko glasbo Martine Rejec, s katero se je pogovarjala Marjana Mirković, lahko slišite v tokratni oddaji.
Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.
Po nekoč skoraj zapuščeni beneški vasici Topolove nas popelje trojica mladih rojakov, ki se je v njej za stalno naselila. Vas dojemajo kot hišo in tako tudi živijo. Kaj to pomeni, nas zanima v oddaji, ki jo v celoti posvečamo Slovencem v Furlaniji – Julijski krajini. Ustavimo se v Špetru, kjer z negovanjem starih običajev odganjajo zlo. Gostimo Matejo Černic in Matejo Jarc, zborovodji dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Tržaška zgodovinarja Borut Klabjan in Gorazd Bajc pa predstavita monografijo »Ogenj, ki je zajel Evropo« o pred 101 letom požganem Narodnem domu v Trstu.
Oddajo v celoti posvečamo Slovencem v Porabju. Od najmlajših, ki so na jezikovnih taborih izboljševali svoje znanje slovenskega jezika in ob tem spoznavali Kekčevo deželo, do planincev, ki so se tudi letos podali na najvišji slovenski vrh. Jim je uspelo? Predstavimo Januša Küharja, znanega in za porabske rojake zelo pomembnega duhovnika, in se ustavimo v trgovinici lokalnih produktov, ki je odprla vrata na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku.
Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!
Zdajšnja italijanska vlada se zaveda, da bo treba rešiti odprta vprašanja s slovensko narodno skupnostjo, ugotavlja senatorka Tatjana Rojc. O uporu proti nacizmu na avstrijskem Koroškem in negovanju kulture spominjanja se pogovarjamo z Evo Hartmann in dr. Danielom Wuttijem, članoma pomlajenega vodstva društva Peršman. Odpravimo se v Pulj, kjer so ob 20-letnici delovanja društva Istra odkrili spominsko ploščo Ivanu Cankarju, in v Zagreb, kjer so ob 30-letnici Slovenije odkrili doprsni kip Bojana Stupice. V Novigradu obiščemo prvo knjižnico na plaži v hrvaški Istri. V Porabju pa se pridružimo nosilcem slovenske olimpijske bakle. Dež ni ustavil rojakov, ki so jo navdušeno ponesli po porabskih vaseh.
Osamosvojitve Slovenije se živo spominjajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Kako so tedanje razmere spremljali in kako doživljali? Kaj so jim prinesla tri desetletja samostojne države in kaj si želijo? O tem razmišljajo novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence in gospodarstvenik Edi Kraus, oba iz Furlanije – Julijske krajine, dolgoletni predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, koroški slovenski odvetnik Matevž Grilc, vodja celovškega Unikuma Emil Krištof, novinarka z Reke Marjana Mirković in predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Delovanje Radia Agora, dobitnika Rizzijeve nagrade za medkulturno sporazumevanje in sožitje na avstrijskem Koroškem, dokazuje, da so svobodni mediji in neodvisno pravosodje ključni za demokracijo. Kako 30 let Slovenije vidi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wakounig in kakšne spomine na osamosvojitev ima predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc? Predstavljamo Jezik na klik, projekt Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in centralnega urada za slovenski jezik. V Porabju pa se pridružimo murskosoboškemu Bibliobus, ki že 20 let pomaga pri širjenju bralne kulture.
Z ravnateljico tržaškega liceja France Prešeren Loredano Guštin potegnemo črto pod še eno nenavadno šolsko leto. Odvetnik Matevž Grilc, dolgoletni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in dobitnik tokratne Tischlerjeve nagrade, razmišlja o zgodovini in sedanjosti koroških Slovencev. Kako se obuja kulturno življenje v Porabju, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Marko Pogačar, eno vidnejših imen sodobne hrvaške književnosti, pa razmišlja o literaturi, uporu, svojih slovenskih koreninah in identiteti.
Koroškemu slovenskemu okoljevarstveniku Štefanu Merkaču dela nikoli ne zmanjka. Gšeft je najnovejši projekt, ki ga je zagnal skupaj s tremi rojaki v Šmihelu pri Pliberku. Predsednica kulturnega društva Muzej rezijanskih ljudi Luigia Negro pripoveduje o dogajanju v Reziji, kjer težko pričakujejo obiskovalce. V Slovenskem domu Bazovica na Reki se pridružimo udeležencem Goranove pomladi, najstarejše pesniške prireditve na Hrvaškem. Županja Sakalovcev Valerija Rogan pa med drugim pojasni, kaj načrtujejo v tej porabski občini v prihodnjih mesecih.
Tržaški slovenski glasbenik, harmonikar Denis Novato je postal vitez italijanske republike. Je namreč dobitnik visokega odlikovanja – red za zasluge - za dosežke na kulturnem in socialnem področju. Madžarsko odlikovanje za narodne skupnosti je tokrat dobil porabski Slovenec Šandor Bedič. Letošnje leto je čudovito tudi za družino Gotthardt. 25-letna literatka Verena Gotthardt je nominirana za nagrado Ingeborg Bachmann. Oče Vincenc Gotthardt pa se je z literarnim prvencem uvrstil med peterico finalistov za nagrado Kresnik. Prisluhnite jim!
Tržaški slovenski literat Marko Kravos je postal vitez italijanske republike. Predsednik Mattarella ga je namreč odlikoval z "Redom za zasluge" na kulturnem, umetniškem in družbenem področju. V Slovenski študijski knjižnici v Celovcu v projektu Bralna značka sodelujejo več kot 40 let. Z Danico Bojković, predsednico društva Ajda iz Umaga, potegnemo črto po 10-letnico delovanja. Z oblikovalko umetniške keramike Leo Bernetič Zelenko pa se pogovarjamo o Grožnjanu, nekoč mestu umetnikov, ki to ni več. Kako pa je z razvojnim programom slovenskega Porabja?
66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?
Z izboljšanjem razmere v Furlaniji – Julijski krajini se postopoma vrača tudi kulturno življenje. Odpirajo se gledališča in slovenski kulturni domovi. Ob bližajoči se 66. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe z znamenitim 7. členom se o . Kaj je botrovalo temu pomembnemu členu in kako je s slovensko notifikacijo nasledstva pogodbe, aktualno že 30 let, se pogovarjamo z dr. Borisom Jesihom in dr. Danijelom Grafenauerjem. Gostimo Dunjo Siuc Valković, dejavno rojakinjo z Reke, ki med drugim kandidira na lokalnih volitvah. Pridružimo se članicam likovne skupine v reški Bazovici. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa med drugim spregovori o projektu, namenjenem finančni podpori porabskim podjetnikom.
Na lokalnih volitvah, ki bodo na Hrvaškem potekale sredi maja, se za vodenje Varaždinske županije poteguje tudi saborska poslanka, rojakinja Barbara Antolić Vupora. Zakaj se je odločila za kandidaturo in kakšne možnosti ima za izvolitev? Predstavljamo projekt Spomeniki prihodnosti, namenjen ohranjanju spomina na boj proti nacifašizmu v Furlaniji -Julijski krajini. Podrobneje tudi o letošnjih načrtih Mreže Alpe - Jadran, ki povezuje mlade Slovence iz vseh štirih sosednjih držav, in o projektu Poglej čez, namenjenem čezmejnim praksam. Zanima nas tudi, kaj pomeni selitev monoštrske gimnazije, najstarejše posvetne gimnazije v Železni županji, pod okrilje cerkve. Kako bo tam v prihodnje s poukom slovenščine? Prisluhnite!
Kaj je koroškim Slovencem prinesel celovški kompromisni dogovor, podpisan pred 10 leti? Kako so do dvojezičnih krajevnih tabel prišli v Šentjakobu v Rožu? Gostimo podpredsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in reške Bazovice doktorico Jasmino Dlačić. Z ravnateljico Agico Holec se pogovarjamo o razmerah na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih, s tržaškim psihologom in psihoterapevtom Iztokom Spetičem pa tudi o premikih, ki jih je v Italiji na področju psihološke pomoči učencem spodbudila epidemija.
S slovesno otvoritvijo Feiglove knjižnice v Trgovskem domu v Gorici se začenja novo obdobje ne le za tam živečo slovensko narodno skupnost. Goričane bosta jeseni skupaj obiskala tudi predsednika Slovenije in Italije. Kaj pristojni ministrici sporočajo Slovenci na Hrvaškem? Zveza Slovencev na Madžarskem bo mladim, ki načrtujejo študij v Sloveniji, pomagala pri učenju slovenskega jezika. Prav mladi rojaki na Madžarskem imajo s slovenščino največ težav. To je pokazala tudi raziskava o jezikovnih profilih mladih v zamejstvu. Kakšne so ugotovitve? Prisluhnite!
V Avstriji je samotestiranje učencev in dijakov postalo uveljavljena praksa. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje ravnatelj ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz. Lojze Dolinar je prvi koroški Slovenec na mestu podžupana Celovca. Kaj je največji izziv in kako bo z dvojezičnostjo v mestu, kjer živi največ koroških Slovencev? Na Reki obiščemo Hišo otrok, enega izmed uspešnih projektov Evropske prestolnice kulture. Spregovorimo o razstavi »Z ognjem in mečem. Italijanska okupacija Jugoslavije 1941 – 1943«, namenjeni soočenju Italije s fašističnimi zločini, in se posvetimo zgodovini monoštrske gimnazije, ustanovljene 1893, prve na območju nekdanje Slovenske krajine.
Tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, je bil zaradi ukrepov, ki onemogočajo zbiranje in zborovsko petje, virtualen. Na koncertu, ki so ga posneli v Kulturnem domu Pliberk, so tokrat nastopili znani koroški slovenski solisti, med njimi uveljavljeni operni pevke in pevci, ter instrumentalisti. Slovenske ljudske pesmi, skladbe znanih skladateljev in popevke so se prepletale z deli pesnic in pesnikov z obeh strani Karavank. Posnetek koncerta, ki so ga premierno prek spleta predvajali 14. marca letos, predvajamo v tokratni oddaji.
Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov