Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomemben jubilej pomembne ustanove koroških Slovencev, dobro vzdušje na dvojezični šoli v Špetru, pohvale rojakom v Porabju, dopolnjena izdaja Zgodovine na Čarbranskem
Za rojake z avstrijske Koroške je Slovenska gimnazija ena najpomembnejših ustanov in razumljivo je, da so tradicionalno šolsko akademijo, te potekajo neprekinjeno že od leta 1958, posvetili prav jubileju. Slovesnosti v celovškem Domu glasbe so se udeležili tudi najvišji predstavniki Avstrije in Slovenije ter dežele Koroške in v svojih nagovorih vsi po vrsti opozorili na pomembno vlogo Zvezne in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, kot se uradno imenuje Slovenska gimnazija.
“Brez zgodovinske zavesti, trdnih temeljev danes Slovenska gimnazija ne bi bila to, kar je 60 let. To je doba oranja ledine na trdi povojnih koroških tleh in za mnoge od nas danes nepredstavljiva osebna požrtvovalnost naših staršev, profesorjev in profesoric, vzgojiteljic in vzgojiteljev…”
Tako je zdajšnja ravnateljica orisala začetke Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence Zalka Kuchling, spomnila je tudi na nasprotovanja, politično nestrpnost, ki se je kazala tako v verbalnih napadih kot v mazaških akcijah na fasadi novozgrajene gimnazije. Je pa tudi doba vztrajanja in povezovanja, je dejala:
“Je čas močne povezanosti med podeželjem in Celovcem, je čas bratenja in pobratenja s slovenskimi kulturnimi društvi iz Roža, Podjune in Zilje, je doba rasti in razcveta.”
Da je bila pred 60 leti Slovenska gimnazija majhna, nežna sadika, danes pa je močno drevo, nepogrešljivo za slovensko narodno skupnost, je v svojem nagovoru poudaril krški škof Alois Schwarz. Koroški deželni glavar Peter Kaiser pa, da je danes slavnosten dan za Koroško.
Danes je praznik slovenske narodne skupnosti, ki ji je gimnazija odločilno pomagala ustvariti lastno intelektualno jedro, ohranjati narodno identiteto in spodbujati ustvarjalnost,” je med drugim v svojem nagovoru dejal predsednik države Borut Pahor. Tudi njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen je poudaril, da je Slovenska gimnazija kulturno središče narodne skupnosti in spomnil, da je bila gimnazija ustanovljena na temelju avstrijske državne pogodbe in da gre za edinstveno gimnazijo v Avstriji, kjer je slovenščina učni jezik.
V kulturnem programu so se predstavili zdajšnji dijakinje in dijaki z recitacijami Prešernovega Povodnega moža, Urške Andreja Rozmana Roze in Uršike Boštjana Gorenca Pižame, zbori Slovenske gimnazije; od zbora Kugyjevih razredov, mladinskega zbor in zbora višje stopnje, ki je na nedavnem tekmovanju zborov avstrijske Koroške v svoji kategoriji osvojil prvo mesto in dobil tudi nagrado za najboljšo interpretacijo ljudske pesmi.
Zdajšnji dijaki se lahko pohvalijo tudi s športnimi uspehi, saj so kot koroški prvaki med drugim postali tudi avstrijski košarkarski podprvaki, smučarke so na državnem prvenstvu osvojile 5., smučarji pa 4. mesto. Trije dijaki pa so tudi zmagovalci matematičnega tekmovanja Pangea.
Slavnostna akademija ob 60-letnici delovanja Slovenske gimnazije je bila tudi priložnost za srečanje nekdanjih dijakinj in dijakov, ki so z veseljem obujali spomine ne svoja gimnazijska leta. Prisluhnete jim lahko v oddaji.
Bliža se konec šolskega leta in z njim dolge počitnice za učence in dijake, njihove učitelje in tudi starše. V dvojezični šoli v Špetru, poimenovani po pobudniku za njeno ustanovitev, Pavlu Petričiču, se bo zvonec zadnjič pred poletjem oglasil 14-ega junija. Hkrati se bo izteklo prvič šest mesecev dela v novih šolskih prostorih.
Po šestih letih razseljene šole, ki je delovala na več ločenih mestih, tudi v pisarnam tamkajšnje Gorske skupnosti, je obračun dela in počutja pod skupno streho v obnovljenih in deloma na novo zgrajenih prostorih, zelo dober, je Mirjam Muženič povedala ravnateljica Sonja Klanjšček:
“Šola je zaživela, skušala je živeti tudi, ko je bila na različnih lokacijah, vedno kot povezana skupnost. Zdaj, ko smo vsi na enem, lepem, prenovljenem koncu, je seveda to veliko laže in veliko lepše.”
Za obnovo in dograditev šole ima velike zasluge občinska uprava in njen sedanji prvi mož slovenskih korenin Mariano Zufferli, ki je bil ves čas osebno prisoten na gradbišču, nosil je nove klopi in stole ter pomagal, kjer je bila njegova pomoč potrebna:
“Začeli smo dobro in sam sem resnično zadovoljen. Urediti moramo še zunanje površine za potrebe šolske kuhinje, parkirišče in nekaj malenkosti. Že lani novembra smo deželni upravi FJK poslali načrt in na odgovor še čakamo. Res je, pomagal sem. Tak sem in ne bom se spremenil. Ko me rabijo, sem prisoten.”
V šoli morajo dokončati še nekaj stvari, med drugim urediti parkirišče in postaviti knjižne police. Knjig jim ne bo manjkalo, saj so jih v akciji na Radiu Koper zbrali več kot 300. Pobudo za to obdarovanje sta dali prav Mirjam Muženič in poslušalka Orjana Ugrin iz Ankarana, ki sta pred več kot desetimi leti v Benečijo že peljali knjige ter se takrat zavezali, da ne bo zadnjič.
Na povabilo zagovornice Slovencev v Madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss in predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša je Porabje obiskal predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér, ki je, kot je Silvi Eöry povedal Martin Ropoš, še posebej naklonjen porabskim Slovencem.
Obisk je bil tudi medijsko zelo odmeven, poudarja Ropoš, saj so v okviru dneva narodnih skupnosti na Madžarskem že dan prej pripravili posebno reportažo, v kateri je predsednik parlamenta med drugim dejal, da so mu porabski Slovenci najbolj pri srcu, čeprav se je nato popravil, da so mu pri srcu vse manjšine.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu je vložila veliko truda v pripravo obiska, je dejal predsednik parlamenta Lászlo Kövér, zadovoljen zaradi prisrčnega sprejema, ki so mu ga pripravili v Porabju:
“Obisk je potrdil, kar sem že vedel, da je najmanjša narodna skupnost na Madžarskem dobro organizirana in skuša storiti vse za ohranitev jezika in kulture. Lahko so za vzgled drugim narodnostim, saj ne tarnajo in sedijo križem rok, ampak skušajo z lobiranjem in drugimi dejavnosti zagotoviti boljše pogoje za življenje.”
Zelo pomembni so tudi dobri stiki z madžarsko skupnostjo v Sloveniji ter skupni meddržavni projekti, ki omogočajo razvoj območja na obeh straneh slovensko madžarske meje.
Rojaki v Porabju so Lászlu Kövérju pokazali Gornji Senik, Monošter in Sakalovce, kjer imajo, po besedah županje Valerije Rogan, smele načrte za razvoj turizma. Po ureditvi parka namreč želijo v okviru sklada Interreg Slovenija Madžarska postaviti še etnološko hišo, poleg nje kmetijo in sobe za manjše število turistov.
“Smo namreč majhna občina brez podjetja, tako da – poleg denarja iz Budimpešte – sodelovanje v regionalnih in meddržavnih projektih predstavlja edini dodaten vir financiranja.”
Med letošnjimi nagrajenci Primorsko-goranske županije je bil tudi pisatelj Slavko Malnar, ki je prejel posebno priznanje za svoje celotno delo in prispevek k ohranitvi narečja – govora na Čabranskem. S svojim obsežnim večletnim plodovitim raziskovalnim delom in slovarji, kot podlago, je namreč pomembno prispeval k vpisu tega narečja na seznam zavarovane nesnovne kulturne dediščine na Hrvaškem (2015) , pozneje pa tudi – ker gre pravzaprav za isti govor -, na ta seznam v Sloveniji.
Piše tudi poezijo in prozo ter se posveča zgodovini Gorskega kotarja. Svoji prvi, odmevni in nagrajeni izdaji Zgodovine na Čabranskem je po desetih letih (2016) dodal novo, posodobljeno izdajo, ki obsega skoraj petsto strani. Del bogatega opusa so tudi knjige o času in posledicah druge svetovne vojne na Čabranskem, katere gorje je sam doživel kot otrok, izgnan v taborišče na Rabu in pozneje v Gonarsu.
V pogovoru z Marjano Mirković, se je pisatelj spomnil tudi težkega otroštva, ko je po drugi svetovni vojni moral kot 11-leten fant na delo, da so dobili dovolj kart za hrano. Bilo je težko in danes si ne more predstavljati, kaj vse so pretrpeli.
Več o življenju na Čabranskem in tesnem sodelovanju s kraji na slovenski strani meje, lahko slišite v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomemben jubilej pomembne ustanove koroških Slovencev, dobro vzdušje na dvojezični šoli v Špetru, pohvale rojakom v Porabju, dopolnjena izdaja Zgodovine na Čarbranskem
Za rojake z avstrijske Koroške je Slovenska gimnazija ena najpomembnejših ustanov in razumljivo je, da so tradicionalno šolsko akademijo, te potekajo neprekinjeno že od leta 1958, posvetili prav jubileju. Slovesnosti v celovškem Domu glasbe so se udeležili tudi najvišji predstavniki Avstrije in Slovenije ter dežele Koroške in v svojih nagovorih vsi po vrsti opozorili na pomembno vlogo Zvezne in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, kot se uradno imenuje Slovenska gimnazija.
“Brez zgodovinske zavesti, trdnih temeljev danes Slovenska gimnazija ne bi bila to, kar je 60 let. To je doba oranja ledine na trdi povojnih koroških tleh in za mnoge od nas danes nepredstavljiva osebna požrtvovalnost naših staršev, profesorjev in profesoric, vzgojiteljic in vzgojiteljev…”
Tako je zdajšnja ravnateljica orisala začetke Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence Zalka Kuchling, spomnila je tudi na nasprotovanja, politično nestrpnost, ki se je kazala tako v verbalnih napadih kot v mazaških akcijah na fasadi novozgrajene gimnazije. Je pa tudi doba vztrajanja in povezovanja, je dejala:
“Je čas močne povezanosti med podeželjem in Celovcem, je čas bratenja in pobratenja s slovenskimi kulturnimi društvi iz Roža, Podjune in Zilje, je doba rasti in razcveta.”
Da je bila pred 60 leti Slovenska gimnazija majhna, nežna sadika, danes pa je močno drevo, nepogrešljivo za slovensko narodno skupnost, je v svojem nagovoru poudaril krški škof Alois Schwarz. Koroški deželni glavar Peter Kaiser pa, da je danes slavnosten dan za Koroško.
Danes je praznik slovenske narodne skupnosti, ki ji je gimnazija odločilno pomagala ustvariti lastno intelektualno jedro, ohranjati narodno identiteto in spodbujati ustvarjalnost,” je med drugim v svojem nagovoru dejal predsednik države Borut Pahor. Tudi njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen je poudaril, da je Slovenska gimnazija kulturno središče narodne skupnosti in spomnil, da je bila gimnazija ustanovljena na temelju avstrijske državne pogodbe in da gre za edinstveno gimnazijo v Avstriji, kjer je slovenščina učni jezik.
V kulturnem programu so se predstavili zdajšnji dijakinje in dijaki z recitacijami Prešernovega Povodnega moža, Urške Andreja Rozmana Roze in Uršike Boštjana Gorenca Pižame, zbori Slovenske gimnazije; od zbora Kugyjevih razredov, mladinskega zbor in zbora višje stopnje, ki je na nedavnem tekmovanju zborov avstrijske Koroške v svoji kategoriji osvojil prvo mesto in dobil tudi nagrado za najboljšo interpretacijo ljudske pesmi.
Zdajšnji dijaki se lahko pohvalijo tudi s športnimi uspehi, saj so kot koroški prvaki med drugim postali tudi avstrijski košarkarski podprvaki, smučarke so na državnem prvenstvu osvojile 5., smučarji pa 4. mesto. Trije dijaki pa so tudi zmagovalci matematičnega tekmovanja Pangea.
Slavnostna akademija ob 60-letnici delovanja Slovenske gimnazije je bila tudi priložnost za srečanje nekdanjih dijakinj in dijakov, ki so z veseljem obujali spomine ne svoja gimnazijska leta. Prisluhnete jim lahko v oddaji.
Bliža se konec šolskega leta in z njim dolge počitnice za učence in dijake, njihove učitelje in tudi starše. V dvojezični šoli v Špetru, poimenovani po pobudniku za njeno ustanovitev, Pavlu Petričiču, se bo zvonec zadnjič pred poletjem oglasil 14-ega junija. Hkrati se bo izteklo prvič šest mesecev dela v novih šolskih prostorih.
Po šestih letih razseljene šole, ki je delovala na več ločenih mestih, tudi v pisarnam tamkajšnje Gorske skupnosti, je obračun dela in počutja pod skupno streho v obnovljenih in deloma na novo zgrajenih prostorih, zelo dober, je Mirjam Muženič povedala ravnateljica Sonja Klanjšček:
“Šola je zaživela, skušala je živeti tudi, ko je bila na različnih lokacijah, vedno kot povezana skupnost. Zdaj, ko smo vsi na enem, lepem, prenovljenem koncu, je seveda to veliko laže in veliko lepše.”
Za obnovo in dograditev šole ima velike zasluge občinska uprava in njen sedanji prvi mož slovenskih korenin Mariano Zufferli, ki je bil ves čas osebno prisoten na gradbišču, nosil je nove klopi in stole ter pomagal, kjer je bila njegova pomoč potrebna:
“Začeli smo dobro in sam sem resnično zadovoljen. Urediti moramo še zunanje površine za potrebe šolske kuhinje, parkirišče in nekaj malenkosti. Že lani novembra smo deželni upravi FJK poslali načrt in na odgovor še čakamo. Res je, pomagal sem. Tak sem in ne bom se spremenil. Ko me rabijo, sem prisoten.”
V šoli morajo dokončati še nekaj stvari, med drugim urediti parkirišče in postaviti knjižne police. Knjig jim ne bo manjkalo, saj so jih v akciji na Radiu Koper zbrali več kot 300. Pobudo za to obdarovanje sta dali prav Mirjam Muženič in poslušalka Orjana Ugrin iz Ankarana, ki sta pred več kot desetimi leti v Benečijo že peljali knjige ter se takrat zavezali, da ne bo zadnjič.
Na povabilo zagovornice Slovencev v Madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss in predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša je Porabje obiskal predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér, ki je, kot je Silvi Eöry povedal Martin Ropoš, še posebej naklonjen porabskim Slovencem.
Obisk je bil tudi medijsko zelo odmeven, poudarja Ropoš, saj so v okviru dneva narodnih skupnosti na Madžarskem že dan prej pripravili posebno reportažo, v kateri je predsednik parlamenta med drugim dejal, da so mu porabski Slovenci najbolj pri srcu, čeprav se je nato popravil, da so mu pri srcu vse manjšine.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu je vložila veliko truda v pripravo obiska, je dejal predsednik parlamenta Lászlo Kövér, zadovoljen zaradi prisrčnega sprejema, ki so mu ga pripravili v Porabju:
“Obisk je potrdil, kar sem že vedel, da je najmanjša narodna skupnost na Madžarskem dobro organizirana in skuša storiti vse za ohranitev jezika in kulture. Lahko so za vzgled drugim narodnostim, saj ne tarnajo in sedijo križem rok, ampak skušajo z lobiranjem in drugimi dejavnosti zagotoviti boljše pogoje za življenje.”
Zelo pomembni so tudi dobri stiki z madžarsko skupnostjo v Sloveniji ter skupni meddržavni projekti, ki omogočajo razvoj območja na obeh straneh slovensko madžarske meje.
Rojaki v Porabju so Lászlu Kövérju pokazali Gornji Senik, Monošter in Sakalovce, kjer imajo, po besedah županje Valerije Rogan, smele načrte za razvoj turizma. Po ureditvi parka namreč želijo v okviru sklada Interreg Slovenija Madžarska postaviti še etnološko hišo, poleg nje kmetijo in sobe za manjše število turistov.
“Smo namreč majhna občina brez podjetja, tako da – poleg denarja iz Budimpešte – sodelovanje v regionalnih in meddržavnih projektih predstavlja edini dodaten vir financiranja.”
Med letošnjimi nagrajenci Primorsko-goranske županije je bil tudi pisatelj Slavko Malnar, ki je prejel posebno priznanje za svoje celotno delo in prispevek k ohranitvi narečja – govora na Čabranskem. S svojim obsežnim večletnim plodovitim raziskovalnim delom in slovarji, kot podlago, je namreč pomembno prispeval k vpisu tega narečja na seznam zavarovane nesnovne kulturne dediščine na Hrvaškem (2015) , pozneje pa tudi – ker gre pravzaprav za isti govor -, na ta seznam v Sloveniji.
Piše tudi poezijo in prozo ter se posveča zgodovini Gorskega kotarja. Svoji prvi, odmevni in nagrajeni izdaji Zgodovine na Čabranskem je po desetih letih (2016) dodal novo, posodobljeno izdajo, ki obsega skoraj petsto strani. Del bogatega opusa so tudi knjige o času in posledicah druge svetovne vojne na Čabranskem, katere gorje je sam doživel kot otrok, izgnan v taborišče na Rabu in pozneje v Gonarsu.
V pogovoru z Marjano Mirković, se je pisatelj spomnil tudi težkega otroštva, ko je po drugi svetovni vojni moral kot 11-leten fant na delo, da so dobili dovolj kart za hrano. Bilo je težko in danes si ne more predstavljati, kaj vse so pretrpeli.
Več o življenju na Čabranskem in tesnem sodelovanju s kraji na slovenski strani meje, lahko slišite v tokratni oddaji.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Neveljaven email naslov