Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomemben jubilej pomembne ustanove koroških Slovencev, dobro vzdušje na dvojezični šoli v Špetru, pohvale rojakom v Porabju, dopolnjena izdaja Zgodovine na Čarbranskem
Za rojake z avstrijske Koroške je Slovenska gimnazija ena najpomembnejših ustanov in razumljivo je, da so tradicionalno šolsko akademijo, te potekajo neprekinjeno že od leta 1958, posvetili prav jubileju. Slovesnosti v celovškem Domu glasbe so se udeležili tudi najvišji predstavniki Avstrije in Slovenije ter dežele Koroške in v svojih nagovorih vsi po vrsti opozorili na pomembno vlogo Zvezne in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, kot se uradno imenuje Slovenska gimnazija.
“Brez zgodovinske zavesti, trdnih temeljev danes Slovenska gimnazija ne bi bila to, kar je 60 let. To je doba oranja ledine na trdi povojnih koroških tleh in za mnoge od nas danes nepredstavljiva osebna požrtvovalnost naših staršev, profesorjev in profesoric, vzgojiteljic in vzgojiteljev…”
Tako je zdajšnja ravnateljica orisala začetke Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence Zalka Kuchling, spomnila je tudi na nasprotovanja, politično nestrpnost, ki se je kazala tako v verbalnih napadih kot v mazaških akcijah na fasadi novozgrajene gimnazije. Je pa tudi doba vztrajanja in povezovanja, je dejala:
“Je čas močne povezanosti med podeželjem in Celovcem, je čas bratenja in pobratenja s slovenskimi kulturnimi društvi iz Roža, Podjune in Zilje, je doba rasti in razcveta.”
Da je bila pred 60 leti Slovenska gimnazija majhna, nežna sadika, danes pa je močno drevo, nepogrešljivo za slovensko narodno skupnost, je v svojem nagovoru poudaril krški škof Alois Schwarz. Koroški deželni glavar Peter Kaiser pa, da je danes slavnosten dan za Koroško.
Danes je praznik slovenske narodne skupnosti, ki ji je gimnazija odločilno pomagala ustvariti lastno intelektualno jedro, ohranjati narodno identiteto in spodbujati ustvarjalnost,” je med drugim v svojem nagovoru dejal predsednik države Borut Pahor. Tudi njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen je poudaril, da je Slovenska gimnazija kulturno središče narodne skupnosti in spomnil, da je bila gimnazija ustanovljena na temelju avstrijske državne pogodbe in da gre za edinstveno gimnazijo v Avstriji, kjer je slovenščina učni jezik.
V kulturnem programu so se predstavili zdajšnji dijakinje in dijaki z recitacijami Prešernovega Povodnega moža, Urške Andreja Rozmana Roze in Uršike Boštjana Gorenca Pižame, zbori Slovenske gimnazije; od zbora Kugyjevih razredov, mladinskega zbor in zbora višje stopnje, ki je na nedavnem tekmovanju zborov avstrijske Koroške v svoji kategoriji osvojil prvo mesto in dobil tudi nagrado za najboljšo interpretacijo ljudske pesmi.
Zdajšnji dijaki se lahko pohvalijo tudi s športnimi uspehi, saj so kot koroški prvaki med drugim postali tudi avstrijski košarkarski podprvaki, smučarke so na državnem prvenstvu osvojile 5., smučarji pa 4. mesto. Trije dijaki pa so tudi zmagovalci matematičnega tekmovanja Pangea.
Slavnostna akademija ob 60-letnici delovanja Slovenske gimnazije je bila tudi priložnost za srečanje nekdanjih dijakinj in dijakov, ki so z veseljem obujali spomine ne svoja gimnazijska leta. Prisluhnete jim lahko v oddaji.
Bliža se konec šolskega leta in z njim dolge počitnice za učence in dijake, njihove učitelje in tudi starše. V dvojezični šoli v Špetru, poimenovani po pobudniku za njeno ustanovitev, Pavlu Petričiču, se bo zvonec zadnjič pred poletjem oglasil 14-ega junija. Hkrati se bo izteklo prvič šest mesecev dela v novih šolskih prostorih.
Po šestih letih razseljene šole, ki je delovala na več ločenih mestih, tudi v pisarnam tamkajšnje Gorske skupnosti, je obračun dela in počutja pod skupno streho v obnovljenih in deloma na novo zgrajenih prostorih, zelo dober, je Mirjam Muženič povedala ravnateljica Sonja Klanjšček:
“Šola je zaživela, skušala je živeti tudi, ko je bila na različnih lokacijah, vedno kot povezana skupnost. Zdaj, ko smo vsi na enem, lepem, prenovljenem koncu, je seveda to veliko laže in veliko lepše.”
Za obnovo in dograditev šole ima velike zasluge občinska uprava in njen sedanji prvi mož slovenskih korenin Mariano Zufferli, ki je bil ves čas osebno prisoten na gradbišču, nosil je nove klopi in stole ter pomagal, kjer je bila njegova pomoč potrebna:
“Začeli smo dobro in sam sem resnično zadovoljen. Urediti moramo še zunanje površine za potrebe šolske kuhinje, parkirišče in nekaj malenkosti. Že lani novembra smo deželni upravi FJK poslali načrt in na odgovor še čakamo. Res je, pomagal sem. Tak sem in ne bom se spremenil. Ko me rabijo, sem prisoten.”
V šoli morajo dokončati še nekaj stvari, med drugim urediti parkirišče in postaviti knjižne police. Knjig jim ne bo manjkalo, saj so jih v akciji na Radiu Koper zbrali več kot 300. Pobudo za to obdarovanje sta dali prav Mirjam Muženič in poslušalka Orjana Ugrin iz Ankarana, ki sta pred več kot desetimi leti v Benečijo že peljali knjige ter se takrat zavezali, da ne bo zadnjič.
Na povabilo zagovornice Slovencev v Madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss in predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša je Porabje obiskal predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér, ki je, kot je Silvi Eöry povedal Martin Ropoš, še posebej naklonjen porabskim Slovencem.
Obisk je bil tudi medijsko zelo odmeven, poudarja Ropoš, saj so v okviru dneva narodnih skupnosti na Madžarskem že dan prej pripravili posebno reportažo, v kateri je predsednik parlamenta med drugim dejal, da so mu porabski Slovenci najbolj pri srcu, čeprav se je nato popravil, da so mu pri srcu vse manjšine.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu je vložila veliko truda v pripravo obiska, je dejal predsednik parlamenta Lászlo Kövér, zadovoljen zaradi prisrčnega sprejema, ki so mu ga pripravili v Porabju:
“Obisk je potrdil, kar sem že vedel, da je najmanjša narodna skupnost na Madžarskem dobro organizirana in skuša storiti vse za ohranitev jezika in kulture. Lahko so za vzgled drugim narodnostim, saj ne tarnajo in sedijo križem rok, ampak skušajo z lobiranjem in drugimi dejavnosti zagotoviti boljše pogoje za življenje.”
Zelo pomembni so tudi dobri stiki z madžarsko skupnostjo v Sloveniji ter skupni meddržavni projekti, ki omogočajo razvoj območja na obeh straneh slovensko madžarske meje.
Rojaki v Porabju so Lászlu Kövérju pokazali Gornji Senik, Monošter in Sakalovce, kjer imajo, po besedah županje Valerije Rogan, smele načrte za razvoj turizma. Po ureditvi parka namreč želijo v okviru sklada Interreg Slovenija Madžarska postaviti še etnološko hišo, poleg nje kmetijo in sobe za manjše število turistov.
“Smo namreč majhna občina brez podjetja, tako da – poleg denarja iz Budimpešte – sodelovanje v regionalnih in meddržavnih projektih predstavlja edini dodaten vir financiranja.”
Med letošnjimi nagrajenci Primorsko-goranske županije je bil tudi pisatelj Slavko Malnar, ki je prejel posebno priznanje za svoje celotno delo in prispevek k ohranitvi narečja – govora na Čabranskem. S svojim obsežnim večletnim plodovitim raziskovalnim delom in slovarji, kot podlago, je namreč pomembno prispeval k vpisu tega narečja na seznam zavarovane nesnovne kulturne dediščine na Hrvaškem (2015) , pozneje pa tudi – ker gre pravzaprav za isti govor -, na ta seznam v Sloveniji.
Piše tudi poezijo in prozo ter se posveča zgodovini Gorskega kotarja. Svoji prvi, odmevni in nagrajeni izdaji Zgodovine na Čabranskem je po desetih letih (2016) dodal novo, posodobljeno izdajo, ki obsega skoraj petsto strani. Del bogatega opusa so tudi knjige o času in posledicah druge svetovne vojne na Čabranskem, katere gorje je sam doživel kot otrok, izgnan v taborišče na Rabu in pozneje v Gonarsu.
V pogovoru z Marjano Mirković, se je pisatelj spomnil tudi težkega otroštva, ko je po drugi svetovni vojni moral kot 11-leten fant na delo, da so dobili dovolj kart za hrano. Bilo je težko in danes si ne more predstavljati, kaj vse so pretrpeli.
Več o življenju na Čabranskem in tesnem sodelovanju s kraji na slovenski strani meje, lahko slišite v tokratni oddaji.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pomemben jubilej pomembne ustanove koroških Slovencev, dobro vzdušje na dvojezični šoli v Špetru, pohvale rojakom v Porabju, dopolnjena izdaja Zgodovine na Čarbranskem
Za rojake z avstrijske Koroške je Slovenska gimnazija ena najpomembnejših ustanov in razumljivo je, da so tradicionalno šolsko akademijo, te potekajo neprekinjeno že od leta 1958, posvetili prav jubileju. Slovesnosti v celovškem Domu glasbe so se udeležili tudi najvišji predstavniki Avstrije in Slovenije ter dežele Koroške in v svojih nagovorih vsi po vrsti opozorili na pomembno vlogo Zvezne in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, kot se uradno imenuje Slovenska gimnazija.
“Brez zgodovinske zavesti, trdnih temeljev danes Slovenska gimnazija ne bi bila to, kar je 60 let. To je doba oranja ledine na trdi povojnih koroških tleh in za mnoge od nas danes nepredstavljiva osebna požrtvovalnost naših staršev, profesorjev in profesoric, vzgojiteljic in vzgojiteljev…”
Tako je zdajšnja ravnateljica orisala začetke Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence Zalka Kuchling, spomnila je tudi na nasprotovanja, politično nestrpnost, ki se je kazala tako v verbalnih napadih kot v mazaških akcijah na fasadi novozgrajene gimnazije. Je pa tudi doba vztrajanja in povezovanja, je dejala:
“Je čas močne povezanosti med podeželjem in Celovcem, je čas bratenja in pobratenja s slovenskimi kulturnimi društvi iz Roža, Podjune in Zilje, je doba rasti in razcveta.”
Da je bila pred 60 leti Slovenska gimnazija majhna, nežna sadika, danes pa je močno drevo, nepogrešljivo za slovensko narodno skupnost, je v svojem nagovoru poudaril krški škof Alois Schwarz. Koroški deželni glavar Peter Kaiser pa, da je danes slavnosten dan za Koroško.
Danes je praznik slovenske narodne skupnosti, ki ji je gimnazija odločilno pomagala ustvariti lastno intelektualno jedro, ohranjati narodno identiteto in spodbujati ustvarjalnost,” je med drugim v svojem nagovoru dejal predsednik države Borut Pahor. Tudi njegov avstrijski kolega Alexander Van der Bellen je poudaril, da je Slovenska gimnazija kulturno središče narodne skupnosti in spomnil, da je bila gimnazija ustanovljena na temelju avstrijske državne pogodbe in da gre za edinstveno gimnazijo v Avstriji, kjer je slovenščina učni jezik.
V kulturnem programu so se predstavili zdajšnji dijakinje in dijaki z recitacijami Prešernovega Povodnega moža, Urške Andreja Rozmana Roze in Uršike Boštjana Gorenca Pižame, zbori Slovenske gimnazije; od zbora Kugyjevih razredov, mladinskega zbor in zbora višje stopnje, ki je na nedavnem tekmovanju zborov avstrijske Koroške v svoji kategoriji osvojil prvo mesto in dobil tudi nagrado za najboljšo interpretacijo ljudske pesmi.
Zdajšnji dijaki se lahko pohvalijo tudi s športnimi uspehi, saj so kot koroški prvaki med drugim postali tudi avstrijski košarkarski podprvaki, smučarke so na državnem prvenstvu osvojile 5., smučarji pa 4. mesto. Trije dijaki pa so tudi zmagovalci matematičnega tekmovanja Pangea.
Slavnostna akademija ob 60-letnici delovanja Slovenske gimnazije je bila tudi priložnost za srečanje nekdanjih dijakinj in dijakov, ki so z veseljem obujali spomine ne svoja gimnazijska leta. Prisluhnete jim lahko v oddaji.
Bliža se konec šolskega leta in z njim dolge počitnice za učence in dijake, njihove učitelje in tudi starše. V dvojezični šoli v Špetru, poimenovani po pobudniku za njeno ustanovitev, Pavlu Petričiču, se bo zvonec zadnjič pred poletjem oglasil 14-ega junija. Hkrati se bo izteklo prvič šest mesecev dela v novih šolskih prostorih.
Po šestih letih razseljene šole, ki je delovala na več ločenih mestih, tudi v pisarnam tamkajšnje Gorske skupnosti, je obračun dela in počutja pod skupno streho v obnovljenih in deloma na novo zgrajenih prostorih, zelo dober, je Mirjam Muženič povedala ravnateljica Sonja Klanjšček:
“Šola je zaživela, skušala je živeti tudi, ko je bila na različnih lokacijah, vedno kot povezana skupnost. Zdaj, ko smo vsi na enem, lepem, prenovljenem koncu, je seveda to veliko laže in veliko lepše.”
Za obnovo in dograditev šole ima velike zasluge občinska uprava in njen sedanji prvi mož slovenskih korenin Mariano Zufferli, ki je bil ves čas osebno prisoten na gradbišču, nosil je nove klopi in stole ter pomagal, kjer je bila njegova pomoč potrebna:
“Začeli smo dobro in sam sem resnično zadovoljen. Urediti moramo še zunanje površine za potrebe šolske kuhinje, parkirišče in nekaj malenkosti. Že lani novembra smo deželni upravi FJK poslali načrt in na odgovor še čakamo. Res je, pomagal sem. Tak sem in ne bom se spremenil. Ko me rabijo, sem prisoten.”
V šoli morajo dokončati še nekaj stvari, med drugim urediti parkirišče in postaviti knjižne police. Knjig jim ne bo manjkalo, saj so jih v akciji na Radiu Koper zbrali več kot 300. Pobudo za to obdarovanje sta dali prav Mirjam Muženič in poslušalka Orjana Ugrin iz Ankarana, ki sta pred več kot desetimi leti v Benečijo že peljali knjige ter se takrat zavezali, da ne bo zadnjič.
Na povabilo zagovornice Slovencev v Madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss in predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša je Porabje obiskal predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér, ki je, kot je Silvi Eöry povedal Martin Ropoš, še posebej naklonjen porabskim Slovencem.
Obisk je bil tudi medijsko zelo odmeven, poudarja Ropoš, saj so v okviru dneva narodnih skupnosti na Madžarskem že dan prej pripravili posebno reportažo, v kateri je predsednik parlamenta med drugim dejal, da so mu porabski Slovenci najbolj pri srcu, čeprav se je nato popravil, da so mu pri srcu vse manjšine.
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu je vložila veliko truda v pripravo obiska, je dejal predsednik parlamenta Lászlo Kövér, zadovoljen zaradi prisrčnega sprejema, ki so mu ga pripravili v Porabju:
“Obisk je potrdil, kar sem že vedel, da je najmanjša narodna skupnost na Madžarskem dobro organizirana in skuša storiti vse za ohranitev jezika in kulture. Lahko so za vzgled drugim narodnostim, saj ne tarnajo in sedijo križem rok, ampak skušajo z lobiranjem in drugimi dejavnosti zagotoviti boljše pogoje za življenje.”
Zelo pomembni so tudi dobri stiki z madžarsko skupnostjo v Sloveniji ter skupni meddržavni projekti, ki omogočajo razvoj območja na obeh straneh slovensko madžarske meje.
Rojaki v Porabju so Lászlu Kövérju pokazali Gornji Senik, Monošter in Sakalovce, kjer imajo, po besedah županje Valerije Rogan, smele načrte za razvoj turizma. Po ureditvi parka namreč želijo v okviru sklada Interreg Slovenija Madžarska postaviti še etnološko hišo, poleg nje kmetijo in sobe za manjše število turistov.
“Smo namreč majhna občina brez podjetja, tako da – poleg denarja iz Budimpešte – sodelovanje v regionalnih in meddržavnih projektih predstavlja edini dodaten vir financiranja.”
Med letošnjimi nagrajenci Primorsko-goranske županije je bil tudi pisatelj Slavko Malnar, ki je prejel posebno priznanje za svoje celotno delo in prispevek k ohranitvi narečja – govora na Čabranskem. S svojim obsežnim večletnim plodovitim raziskovalnim delom in slovarji, kot podlago, je namreč pomembno prispeval k vpisu tega narečja na seznam zavarovane nesnovne kulturne dediščine na Hrvaškem (2015) , pozneje pa tudi – ker gre pravzaprav za isti govor -, na ta seznam v Sloveniji.
Piše tudi poezijo in prozo ter se posveča zgodovini Gorskega kotarja. Svoji prvi, odmevni in nagrajeni izdaji Zgodovine na Čabranskem je po desetih letih (2016) dodal novo, posodobljeno izdajo, ki obsega skoraj petsto strani. Del bogatega opusa so tudi knjige o času in posledicah druge svetovne vojne na Čabranskem, katere gorje je sam doživel kot otrok, izgnan v taborišče na Rabu in pozneje v Gonarsu.
V pogovoru z Marjano Mirković, se je pisatelj spomnil tudi težkega otroštva, ko je po drugi svetovni vojni moral kot 11-leten fant na delo, da so dobili dovolj kart za hrano. Bilo je težko in danes si ne more predstavljati, kaj vse so pretrpeli.
Več o življenju na Čabranskem in tesnem sodelovanju s kraji na slovenski strani meje, lahko slišite v tokratni oddaji.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković
Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.
V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca
Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica
Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru
Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Neveljaven email naslov