Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 19.6.2017

19.06.2017


O slovenistiki v Gradcu, lokalnih volitvah v FJK in zmagoviti desni sredini, sledeh Jožeta Plečnika na Hrvaškem in planinski sekciji porabskih Slovencev

dr. Ludvik Karničar je za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu dobil državno odlikovanje – red za zasluge. Pred tem je dobil Štrekljevo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, in postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.  Nagrade se torej kar vrstijo.

Profesor Karničar je svoje življenje med drugim posvetil tudi dokumentiranju koroških slovenskih narečij. Sodeloval je pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je od začetka 80. let minulega stoletja potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.

Priznanja, ki jih dobiva, ga presenečajo, saj jih ni pričakoval.

“Zdaj, ko je tako daleč, mi je po eni strani nerodno, po drugi se veselim. Vse, kar dobim, posvečam svojim rojakom na Koroškem, ki iz dneva v dan, iz leta v leto skrbijo, da slovenščina ne ugasne. To je težavno, naporno, nesebično delo brez katerega slovenskega naroda ne bi bilo več.”

Tako je ob prejemu državnega odlikovanja red za zasluge dejal prof. dr. Ludvik Karničar. Več je povedal tudi o dolgoletnem raziskovanju in dokumentiranju koroških narečjih, zbrano gradivo je lani predal SAZU, o današnji slavistki in slovenistiki v Gradcu ter vplivu angleščine.

Lokalne volitve v FJK – zmaga desne sredine

V 27-ih občinah sosednje Furlanije Julijske krajine so v nedeljo, 11-ega junija,  volili nove občinske svete in župane. Z volilnimi rezultati je lahko zadovoljna desna sredina, medtem, ko so kandidatne liste na politični levici, skupaj z Demokrati, doživele nepričakovani poraz. V treh, za Slovence pomembnih občinah na Videmskem, sta bila izvoljena dva Slovencem naklonjena župana. V Gorici je desnosredinskemu kandidatu zmanjkalo le 22 glasov in bo potreben drugi krog.  Narodnostno mešano tržaško občino Devin Nabrežina pa bo prihodnjih pet let vodila desničarska županja.

Uglednemu slovenskemu odvetniku Mitji Ozbiču v občini Devin Nabrežina ni uspelo. V sicer dobro volilno kampanjo se je podal prepozno, je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil strankarski kolega in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, slovenski rojaki pa niso znali ali zmogli združiti glasov za Ozbičevo izvolitev.

Prepričljivo je zmagala članica zdaj že bivše desničarske opozicije v občinskem svetu, ki pa je vendarle napovedala, da bo županja vseh občanov, Italijanov in Slovencev, Daniela Pallotta,:

“Devin Nabrežina je dvojezična občina z velikimi možnostmi in priložnostmi… Italijanska in slovenska skupnost lahko sodelujeta in sta druga drugi dodana vrednost. Poskrbela bom tudi za sodelovanje čez mejo v Slovenijo in bom v ta namen odprla posebno pisarno, v kateri bodo skrbeli za evropske programe Interreg. Veliko možnosti bo zlasti v kulturi. To je v časih, ko je denarja malo, zelo pomembno.”

V Gorici je kandidiralo 9 županskih kandidatov in 19 list. Uspešne so bile desnosredinske liste, njihovemu kandidatu pa je za zmago zmanjkalo 22 glasov. Zbral je 49, 88 odstotka  ali 4 tisoč 600 glasov več od najboljšega od osmih kandidatov leve sredine, ki se je povsem razdelila in izgubila. Potreben bo drugi krog 25-ega junija. Rodolfo Ziberna, prepričan v svojo zmago, bo še naprej dejal to, kar je do sedaj.

“Še naprej se bom pogovarjal z ljudmi, hodil po mestnih ulicah in trgih, pa tudi v bare, zakaj ne. Gorica posebnih projektov ne potrebuje, saj je moj predhodnik že veliko naredil. Prisotnost Slovencev je del tega mesta in naše identitete. Sodelovanje čez mejo pa omogoča Evropsko teritorialno povezovanje.”

Plečnikove sledi tudi na Hrvaškem

Letos zaznamujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na Hrvaškem. V Zagrebu so se tako 14.6.2017 uradno začeli Plečnikov dnevi, ki jih pripravlja Slovenski dom Zagreb, svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb in slovensko veleposlaništvo.

V zagrebški cerkvi Matere Božje Lurške, kjer je  kripta zgrajena prav po načrtih arhitekta Plečnika, je bilo zelo slovesno. Potekala je spominska maša s Plečnikovimi kelihi in svečniki, koncert, s katerim so se spomnili arhitektovega praškega obdobja in krstna izvedba skladbe Simona Skalarja  Ubi caritas et amor, v izvedbi solista mariborske opere Marka Mandirja. Predstavili so tudi brošuro o Plečnikovem delu na Hrvaškem, ki jo je napisala upokojena arhitektka Polona Jurinič.

Ob številnih projektih Jožeta Plečnika, dobro raziskanih in dokumentiranih, njegova dela na Hrvaškem na to še čakajo in prav delo Polone Jurinič je za to dobra osnova, je v recenziji zapisal arhitekt dr. Igor Toš.

O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem, čeprav je izvedbo večine projektov preprečila druga svetovna vojna, se pogovarjamo z avtorico brošure Polono Jurinić.

Mali Triglav in replika Aljaževega stolpa

V Andovcih so na pobudo slovenskega generalnega konzula v Monoštru dr. Borisa Jesiha praznovali planinski dan in k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Domače kulturno in turistično društvo je ustanovilo planinsko sekcijo in postalo polnopravni član Planinske zveze Slovenije.

V podstavek Malega Triglava, kamor so vgrajeni kamni iz vseh porabski vasi in drugih madžarskih krajev, v katerih živijo Slovenci,  pa so tokrat dodali še napis z imenom Monošter.

V Šentvidu pri Stični pa smo prisluhnili slovenskim zborom iz zamejstva in sveta na tradicionalnem koncertu v okviru 48. Tabora pevskih zborov.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 19.6.2017

19.06.2017


O slovenistiki v Gradcu, lokalnih volitvah v FJK in zmagoviti desni sredini, sledeh Jožeta Plečnika na Hrvaškem in planinski sekciji porabskih Slovencev

dr. Ludvik Karničar je za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu dobil državno odlikovanje – red za zasluge. Pred tem je dobil Štrekljevo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, in postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.  Nagrade se torej kar vrstijo.

Profesor Karničar je svoje življenje med drugim posvetil tudi dokumentiranju koroških slovenskih narečij. Sodeloval je pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je od začetka 80. let minulega stoletja potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.

Priznanja, ki jih dobiva, ga presenečajo, saj jih ni pričakoval.

“Zdaj, ko je tako daleč, mi je po eni strani nerodno, po drugi se veselim. Vse, kar dobim, posvečam svojim rojakom na Koroškem, ki iz dneva v dan, iz leta v leto skrbijo, da slovenščina ne ugasne. To je težavno, naporno, nesebično delo brez katerega slovenskega naroda ne bi bilo več.”

Tako je ob prejemu državnega odlikovanja red za zasluge dejal prof. dr. Ludvik Karničar. Več je povedal tudi o dolgoletnem raziskovanju in dokumentiranju koroških narečjih, zbrano gradivo je lani predal SAZU, o današnji slavistki in slovenistiki v Gradcu ter vplivu angleščine.

Lokalne volitve v FJK – zmaga desne sredine

V 27-ih občinah sosednje Furlanije Julijske krajine so v nedeljo, 11-ega junija,  volili nove občinske svete in župane. Z volilnimi rezultati je lahko zadovoljna desna sredina, medtem, ko so kandidatne liste na politični levici, skupaj z Demokrati, doživele nepričakovani poraz. V treh, za Slovence pomembnih občinah na Videmskem, sta bila izvoljena dva Slovencem naklonjena župana. V Gorici je desnosredinskemu kandidatu zmanjkalo le 22 glasov in bo potreben drugi krog.  Narodnostno mešano tržaško občino Devin Nabrežina pa bo prihodnjih pet let vodila desničarska županja.

Uglednemu slovenskemu odvetniku Mitji Ozbiču v občini Devin Nabrežina ni uspelo. V sicer dobro volilno kampanjo se je podal prepozno, je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil strankarski kolega in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, slovenski rojaki pa niso znali ali zmogli združiti glasov za Ozbičevo izvolitev.

Prepričljivo je zmagala članica zdaj že bivše desničarske opozicije v občinskem svetu, ki pa je vendarle napovedala, da bo županja vseh občanov, Italijanov in Slovencev, Daniela Pallotta,:

“Devin Nabrežina je dvojezična občina z velikimi možnostmi in priložnostmi… Italijanska in slovenska skupnost lahko sodelujeta in sta druga drugi dodana vrednost. Poskrbela bom tudi za sodelovanje čez mejo v Slovenijo in bom v ta namen odprla posebno pisarno, v kateri bodo skrbeli za evropske programe Interreg. Veliko možnosti bo zlasti v kulturi. To je v časih, ko je denarja malo, zelo pomembno.”

V Gorici je kandidiralo 9 županskih kandidatov in 19 list. Uspešne so bile desnosredinske liste, njihovemu kandidatu pa je za zmago zmanjkalo 22 glasov. Zbral je 49, 88 odstotka  ali 4 tisoč 600 glasov več od najboljšega od osmih kandidatov leve sredine, ki se je povsem razdelila in izgubila. Potreben bo drugi krog 25-ega junija. Rodolfo Ziberna, prepričan v svojo zmago, bo še naprej dejal to, kar je do sedaj.

“Še naprej se bom pogovarjal z ljudmi, hodil po mestnih ulicah in trgih, pa tudi v bare, zakaj ne. Gorica posebnih projektov ne potrebuje, saj je moj predhodnik že veliko naredil. Prisotnost Slovencev je del tega mesta in naše identitete. Sodelovanje čez mejo pa omogoča Evropsko teritorialno povezovanje.”

Plečnikove sledi tudi na Hrvaškem

Letos zaznamujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na Hrvaškem. V Zagrebu so se tako 14.6.2017 uradno začeli Plečnikov dnevi, ki jih pripravlja Slovenski dom Zagreb, svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb in slovensko veleposlaništvo.

V zagrebški cerkvi Matere Božje Lurške, kjer je  kripta zgrajena prav po načrtih arhitekta Plečnika, je bilo zelo slovesno. Potekala je spominska maša s Plečnikovimi kelihi in svečniki, koncert, s katerim so se spomnili arhitektovega praškega obdobja in krstna izvedba skladbe Simona Skalarja  Ubi caritas et amor, v izvedbi solista mariborske opere Marka Mandirja. Predstavili so tudi brošuro o Plečnikovem delu na Hrvaškem, ki jo je napisala upokojena arhitektka Polona Jurinič.

Ob številnih projektih Jožeta Plečnika, dobro raziskanih in dokumentiranih, njegova dela na Hrvaškem na to še čakajo in prav delo Polone Jurinič je za to dobra osnova, je v recenziji zapisal arhitekt dr. Igor Toš.

O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem, čeprav je izvedbo večine projektov preprečila druga svetovna vojna, se pogovarjamo z avtorico brošure Polono Jurinić.

Mali Triglav in replika Aljaževega stolpa

V Andovcih so na pobudo slovenskega generalnega konzula v Monoštru dr. Borisa Jesiha praznovali planinski dan in k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Domače kulturno in turistično društvo je ustanovilo planinsko sekcijo in postalo polnopravni član Planinske zveze Slovenije.

V podstavek Malega Triglava, kamor so vgrajeni kamni iz vseh porabski vasi in drugih madžarskih krajev, v katerih živijo Slovenci,  pa so tokrat dodali še napis z imenom Monošter.

V Šentvidu pri Stični pa smo prisluhnili slovenskim zborom iz zamejstva in sveta na tradicionalnem koncertu v okviru 48. Tabora pevskih zborov.

Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!


04.11.2024

Dialog je vedno dobrodošel, treba pa bo počakati na konkretne rezultate

Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?


28.10.2024

'Poznati moramo tudi temne plati zgodovine, da se ne bi več dogajale'

Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.


22.10.2024

Izginotje izgnanstva – Ars teatralis v celovškem iKultu

Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.


14.10.2024

Od alternativne proslave 10. oktobra do Slovenskega pozdrava Barkovljanki

Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!


07.10.2024

Gospodarsko sodelovanje je vse bolj živahno. Kako pa kaže literarnemu ustvarjanju?

Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.


30.09.2024

'Za manjšinske pravice prepričljiva zmaga avstrijskih svobodnjakov nikakor ni dober signal'

Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.


23.09.2024

Za krepitev zamejskega gospodarstva v prihodnjih štirih letih kar 10 milijonov evrov

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.


16.09.2024

Kadrovski, demografski in drugi izzivi novega šolskega leta

Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!


09.09.2024

'Danes biti uporen pomeni boriti se za mir'

Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?


01.08.2024

Koroška slovenska rock skupina Bališ - prvih 25 let

Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.


29.07.2024

Brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda...

Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.


22.07.2024

Dokler plešeš si še živ, izberi novo pesem in nov boš ples odkril

»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.


15.07.2024

Vse vključujoča kultura spominjanja ni možna brez pravih kontekstov

Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?


08.07.2024

Spremembe so edina stalnica in to velja tudi za slovensko manjšino

Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.


01.07.2024

Brez mladih slovenska društva v sosednjih državah nimajo prihodnosti

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.


24.06.2024

Od Porabskega dneva do Dobrodošli doma - druženje, pogovor in zabava

Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.


17.06.2024

Ko se povežejo Pesmi domovine in Besede ne ubogajo več

Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.


03.06.2024

Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.


27.05.2024

Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


20.05.2024

Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov