Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O slovenistiki v Gradcu, lokalnih volitvah v FJK in zmagoviti desni sredini, sledeh Jožeta Plečnika na Hrvaškem in planinski sekciji porabskih Slovencev
dr. Ludvik Karničar je za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu dobil državno odlikovanje – red za zasluge. Pred tem je dobil Štrekljevo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, in postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nagrade se torej kar vrstijo.
Profesor Karničar je svoje življenje med drugim posvetil tudi dokumentiranju koroških slovenskih narečij. Sodeloval je pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je od začetka 80. let minulega stoletja potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.
Priznanja, ki jih dobiva, ga presenečajo, saj jih ni pričakoval.
“Zdaj, ko je tako daleč, mi je po eni strani nerodno, po drugi se veselim. Vse, kar dobim, posvečam svojim rojakom na Koroškem, ki iz dneva v dan, iz leta v leto skrbijo, da slovenščina ne ugasne. To je težavno, naporno, nesebično delo brez katerega slovenskega naroda ne bi bilo več.”
Tako je ob prejemu državnega odlikovanja red za zasluge dejal prof. dr. Ludvik Karničar. Več je povedal tudi o dolgoletnem raziskovanju in dokumentiranju koroških narečjih, zbrano gradivo je lani predal SAZU, o današnji slavistki in slovenistiki v Gradcu ter vplivu angleščine.
V 27-ih občinah sosednje Furlanije Julijske krajine so v nedeljo, 11-ega junija, volili nove občinske svete in župane. Z volilnimi rezultati je lahko zadovoljna desna sredina, medtem, ko so kandidatne liste na politični levici, skupaj z Demokrati, doživele nepričakovani poraz. V treh, za Slovence pomembnih občinah na Videmskem, sta bila izvoljena dva Slovencem naklonjena župana. V Gorici je desnosredinskemu kandidatu zmanjkalo le 22 glasov in bo potreben drugi krog. Narodnostno mešano tržaško občino Devin Nabrežina pa bo prihodnjih pet let vodila desničarska županja.
Uglednemu slovenskemu odvetniku Mitji Ozbiču v občini Devin Nabrežina ni uspelo. V sicer dobro volilno kampanjo se je podal prepozno, je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil strankarski kolega in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, slovenski rojaki pa niso znali ali zmogli združiti glasov za Ozbičevo izvolitev.
Prepričljivo je zmagala članica zdaj že bivše desničarske opozicije v občinskem svetu, ki pa je vendarle napovedala, da bo županja vseh občanov, Italijanov in Slovencev, Daniela Pallotta,:
“Devin Nabrežina je dvojezična občina z velikimi možnostmi in priložnostmi… Italijanska in slovenska skupnost lahko sodelujeta in sta druga drugi dodana vrednost. Poskrbela bom tudi za sodelovanje čez mejo v Slovenijo in bom v ta namen odprla posebno pisarno, v kateri bodo skrbeli za evropske programe Interreg. Veliko možnosti bo zlasti v kulturi. To je v časih, ko je denarja malo, zelo pomembno.”
V Gorici je kandidiralo 9 županskih kandidatov in 19 list. Uspešne so bile desnosredinske liste, njihovemu kandidatu pa je za zmago zmanjkalo 22 glasov. Zbral je 49, 88 odstotka ali 4 tisoč 600 glasov več od najboljšega od osmih kandidatov leve sredine, ki se je povsem razdelila in izgubila. Potreben bo drugi krog 25-ega junija. Rodolfo Ziberna, prepričan v svojo zmago, bo še naprej dejal to, kar je do sedaj.
“Še naprej se bom pogovarjal z ljudmi, hodil po mestnih ulicah in trgih, pa tudi v bare, zakaj ne. Gorica posebnih projektov ne potrebuje, saj je moj predhodnik že veliko naredil. Prisotnost Slovencev je del tega mesta in naše identitete. Sodelovanje čez mejo pa omogoča Evropsko teritorialno povezovanje.”
Letos zaznamujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na Hrvaškem. V Zagrebu so se tako 14.6.2017 uradno začeli Plečnikov dnevi, ki jih pripravlja Slovenski dom Zagreb, svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb in slovensko veleposlaništvo.
V zagrebški cerkvi Matere Božje Lurške, kjer je kripta zgrajena prav po načrtih arhitekta Plečnika, je bilo zelo slovesno. Potekala je spominska maša s Plečnikovimi kelihi in svečniki, koncert, s katerim so se spomnili arhitektovega praškega obdobja in krstna izvedba skladbe Simona Skalarja Ubi caritas et amor, v izvedbi solista mariborske opere Marka Mandirja. Predstavili so tudi brošuro o Plečnikovem delu na Hrvaškem, ki jo je napisala upokojena arhitektka Polona Jurinič.
Ob številnih projektih Jožeta Plečnika, dobro raziskanih in dokumentiranih, njegova dela na Hrvaškem na to še čakajo in prav delo Polone Jurinič je za to dobra osnova, je v recenziji zapisal arhitekt dr. Igor Toš.
O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem, čeprav je izvedbo večine projektov preprečila druga svetovna vojna, se pogovarjamo z avtorico brošure Polono Jurinić.
V Andovcih so na pobudo slovenskega generalnega konzula v Monoštru dr. Borisa Jesiha praznovali planinski dan in k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Domače kulturno in turistično društvo je ustanovilo planinsko sekcijo in postalo polnopravni član Planinske zveze Slovenije.
V podstavek Malega Triglava, kamor so vgrajeni kamni iz vseh porabski vasi in drugih madžarskih krajev, v katerih živijo Slovenci, pa so tokrat dodali še napis z imenom Monošter.
V Šentvidu pri Stični pa smo prisluhnili slovenskim zborom iz zamejstva in sveta na tradicionalnem koncertu v okviru 48. Tabora pevskih zborov.
Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
O slovenistiki v Gradcu, lokalnih volitvah v FJK in zmagoviti desni sredini, sledeh Jožeta Plečnika na Hrvaškem in planinski sekciji porabskih Slovencev
dr. Ludvik Karničar je za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu dobil državno odlikovanje – red za zasluge. Pred tem je dobil Štrekljevo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi, in postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nagrade se torej kar vrstijo.
Profesor Karničar je svoje življenje med drugim posvetil tudi dokumentiranju koroških slovenskih narečij. Sodeloval je pri projektu Leksikalna inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je od začetka 80. let minulega stoletja potekal na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.
Priznanja, ki jih dobiva, ga presenečajo, saj jih ni pričakoval.
“Zdaj, ko je tako daleč, mi je po eni strani nerodno, po drugi se veselim. Vse, kar dobim, posvečam svojim rojakom na Koroškem, ki iz dneva v dan, iz leta v leto skrbijo, da slovenščina ne ugasne. To je težavno, naporno, nesebično delo brez katerega slovenskega naroda ne bi bilo več.”
Tako je ob prejemu državnega odlikovanja red za zasluge dejal prof. dr. Ludvik Karničar. Več je povedal tudi o dolgoletnem raziskovanju in dokumentiranju koroških narečjih, zbrano gradivo je lani predal SAZU, o današnji slavistki in slovenistiki v Gradcu ter vplivu angleščine.
V 27-ih občinah sosednje Furlanije Julijske krajine so v nedeljo, 11-ega junija, volili nove občinske svete in župane. Z volilnimi rezultati je lahko zadovoljna desna sredina, medtem, ko so kandidatne liste na politični levici, skupaj z Demokrati, doživele nepričakovani poraz. V treh, za Slovence pomembnih občinah na Videmskem, sta bila izvoljena dva Slovencem naklonjena župana. V Gorici je desnosredinskemu kandidatu zmanjkalo le 22 glasov in bo potreben drugi krog. Narodnostno mešano tržaško občino Devin Nabrežina pa bo prihodnjih pet let vodila desničarska županja.
Uglednemu slovenskemu odvetniku Mitji Ozbiču v občini Devin Nabrežina ni uspelo. V sicer dobro volilno kampanjo se je podal prepozno, je v pogovoru z Mirjam Muženič ocenil strankarski kolega in podpredsednik deželnega parlamenta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, slovenski rojaki pa niso znali ali zmogli združiti glasov za Ozbičevo izvolitev.
Prepričljivo je zmagala članica zdaj že bivše desničarske opozicije v občinskem svetu, ki pa je vendarle napovedala, da bo županja vseh občanov, Italijanov in Slovencev, Daniela Pallotta,:
“Devin Nabrežina je dvojezična občina z velikimi možnostmi in priložnostmi… Italijanska in slovenska skupnost lahko sodelujeta in sta druga drugi dodana vrednost. Poskrbela bom tudi za sodelovanje čez mejo v Slovenijo in bom v ta namen odprla posebno pisarno, v kateri bodo skrbeli za evropske programe Interreg. Veliko možnosti bo zlasti v kulturi. To je v časih, ko je denarja malo, zelo pomembno.”
V Gorici je kandidiralo 9 županskih kandidatov in 19 list. Uspešne so bile desnosredinske liste, njihovemu kandidatu pa je za zmago zmanjkalo 22 glasov. Zbral je 49, 88 odstotka ali 4 tisoč 600 glasov več od najboljšega od osmih kandidatov leve sredine, ki se je povsem razdelila in izgubila. Potreben bo drugi krog 25-ega junija. Rodolfo Ziberna, prepričan v svojo zmago, bo še naprej dejal to, kar je do sedaj.
“Še naprej se bom pogovarjal z ljudmi, hodil po mestnih ulicah in trgih, pa tudi v bare, zakaj ne. Gorica posebnih projektov ne potrebuje, saj je moj predhodnik že veliko naredil. Prisotnost Slovencev je del tega mesta in naše identitete. Sodelovanje čez mejo pa omogoča Evropsko teritorialno povezovanje.”
Letos zaznamujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je svoj pečat pustil tudi na Hrvaškem. V Zagrebu so se tako 14.6.2017 uradno začeli Plečnikov dnevi, ki jih pripravlja Slovenski dom Zagreb, svet slovenske narodne manjšine mesta Zagreb in slovensko veleposlaništvo.
V zagrebški cerkvi Matere Božje Lurške, kjer je kripta zgrajena prav po načrtih arhitekta Plečnika, je bilo zelo slovesno. Potekala je spominska maša s Plečnikovimi kelihi in svečniki, koncert, s katerim so se spomnili arhitektovega praškega obdobja in krstna izvedba skladbe Simona Skalarja Ubi caritas et amor, v izvedbi solista mariborske opere Marka Mandirja. Predstavili so tudi brošuro o Plečnikovem delu na Hrvaškem, ki jo je napisala upokojena arhitektka Polona Jurinič.
Ob številnih projektih Jožeta Plečnika, dobro raziskanih in dokumentiranih, njegova dela na Hrvaškem na to še čakajo in prav delo Polone Jurinič je za to dobra osnova, je v recenziji zapisal arhitekt dr. Igor Toš.
O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem, čeprav je izvedbo večine projektov preprečila druga svetovna vojna, se pogovarjamo z avtorico brošure Polono Jurinić.
V Andovcih so na pobudo slovenskega generalnega konzula v Monoštru dr. Borisa Jesiha praznovali planinski dan in k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Domače kulturno in turistično društvo je ustanovilo planinsko sekcijo in postalo polnopravni član Planinske zveze Slovenije.
V podstavek Malega Triglava, kamor so vgrajeni kamni iz vseh porabski vasi in drugih madžarskih krajev, v katerih živijo Slovenci, pa so tokrat dodali še napis z imenom Monošter.
V Šentvidu pri Stični pa smo prisluhnili slovenskim zborom iz zamejstva in sveta na tradicionalnem koncertu v okviru 48. Tabora pevskih zborov.
Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
70 let Kmečka zveza skrbi za slovenske kmetovalce v Furlaniji – Julijski krajini. O dosedanjem delu in izzivih, ki jih ni malo, podrobneje v tokratni oddaji. Ustavimo se v SSG Trst, kjer so novo sezono kljub negotovim razmeram začeli veselo. O obeleževanju koroškega plebiscita nekoč in danes razmišlja zgodovinar Janez Stergar, s koroškimi Slovenci tesno povezan že več kot pol stoletja. O razmerah v Slovenskem domu v Zagrebu, poškodovanem v potresu, se pogovarjamo s predsednikom Darkom Šoncem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa razkrije pričakovanja porabskih Slovencev pred sejo slovensko-madžarske medvladne komisije. Prisluhnite!
Italijanski parlament je sprejel zakon, ki korenito zmanjšuje število poslancev in senatorjev, s tem pa se zmanjšujejo možnosti, da bi slovenska narodna skupnost tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v Rimu. O tem več v tokratni oddaji. Na avstrijskem Koroškem se vrstijo različne kulturne in druge prireditve ob bližajočem se 10. oktobru. Koroški slovenski študenti pa nadaljujejo s svojimi akcijami proti praznovanju 100. obletnice plebiscita. 'Naše vse je upor' so naslovili brošuro, v kateri so zbrali pričevanja o še vedno prisotni diskriminaciji slovensko govorečih. Zanima nas tudi, kako poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika v Istri. V porabskih Števanovcih pa se pridružimo slovesnemu odkritju spominskega zida z zapuščenimi slovenskimi nagrobniki. Prisluhnite!
Novo šolsko leto se začenja tudi v sosednjih državah. V Avstriji novo šolsko realnost kroji semafor, v Italiji bo med drugim zelo pomembna razdalja med klopmi. Pristojni pa so odločeni, da bo pouk potekal v šolah. Porabske učence, ki so se 1. septembra vrnili na dvojezično osnovno šolo na Gornjem Seniku, je pričakala nova, posebej opremljena učilnica za slovenski jezik. Da zaprte meje rojakom povzročajo veliko težav, opozarja Marko Smole, vodja etnološke zbirke Palčava šiša v Gorskem kotarju. Zakaj? Prisluhnite!
Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so umrli zaradi svojega boja proti fašizmu. Pred 90 leti so jih obsodili na smrt in ustrelili na vojaškem strelišču pri Bazovici. Rojaki v Furlaniji – Julijski krajini se jim poklanjajo z različnimi prireditvami, tudi v Sloveniji. Kako je bilo na osrednji slovesnosti v Bazovici, podrobneje v tokratni oddaji. Dr. Danijel Grafenauer z Inštituta za narodnostna vprašanja pojasnjuje, kakšne so bile razmere na Koroškem pred 100 leti in kakšne so bile posledice plebiscita. Pridružimo se Slovencem na avstrijskem Štajerskem, ki so v Pavlovi hiši v Potrni pripravili srečanje zborov. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo o trenutnih razmerah v Porabju, ki jih tako kot drugod kroji Covid 19. O pouku slovenščine v sosednjih državah v novi šolski realnosti pa podrobneje s sekretarjem na ministrstvu za izobraževanje Romanom Grudnom. Pandemija je, ugotavlja, pri učiteljih spodbudila kreativnost in inovativnost.
Dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se vse od diplome ukvarja s Slovenci in slovenstvom na Hrvaškem. Vztrajnost bo vsaj na raziskovalnem področju poplačana, je prepričana. Kako pa je z narodno skupnostjo in njeno vztrajnostjo? Ena od možnih rešitev za ohranitev je okrepitev gospodarskih temeljev manjšine. Je lahko spodbuda nova hrvaška vlada, v katero so vključene tudi narodne skupnosti? O tem in drugih s Slovenci na Hrvaškem povezanih temah razmišljamo v tokrtani oddaji z dr. Barbara Riman. Prisluhnite!
Goriški Slovenec Rudi Pavšič se je, ko je po 22 letih predal vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze, vrnil v novinarske vode. Izbral sem srednjo pot, je naslov njegove knjige, v kateri opisuje svoje življenje in delo. Kakšna je bila ta srednja pot? O zgodovini Slovencev v Italiji, odnosih z matično državo in znotraj same skupnosti, pa tudi o velikih pričakovanjih v času osamosvajanja in razočaranjih, ki so sledila, pripoveduje v tokratni oddaji. Razmišlja tudi o prihodnosti narodne skupnost, ki bo, po njegovem, vse manj narodna in vse bolj večjezična. Kljub vsemu pa ostaja optimist, kajti, pravi, če ni optimizma skupnost ne more preživeti.
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Sovražnega govora, ki se širi prek omrežij, je vse več, ugotavlja Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Komentarji, ki se pojavljajo pod članki na spletu in družabnih omrežjih, so nedostojni, in to se ne dogaja le v Sloveniji, temveč tudi v Italiji, pravi. Več o razmerah v medijih, odnosu do migrantov in prenovljeni podobi tednika v tokratni oddaji. Gostimo novega direktorja Radia Monošter. Attila Bartakovič načrtuje posodobitev, s katero bi privabili mlajše poslušalce. Ob 100. obletnici koroškega plebiscita je nekdanji veleposlanik v Avstriji, zgodovinar dr. Andrej Rahten izdal monografijo o tedanjih razmerah v kraljevini SHS in novoustanovljeni Republiki Avstriji. Tudi o takratni diplomaciji več v tokratni oddaji.
Dies Irea – Dan jeze - je naslov nemško-slovenske predstave režiserke Nike Sommeregger, ki so jo krstno izvedli v Šentjakobu v Rožu. 10. oktober je bil zame vedno dan jeze, pravi režiserka, prepričana, da je pomembna obletnica idealna priložnost za osvetlitev zgodovinskih katastrof, med katere sodijo beg, pregnanstvo in migracije, ki so zaznamovale tudi zgodovino Južne Koroške. Spremenjene razmere niso preprečile izvedbe nekaterih tradicionalnih druženj, tudi poletnega kampa na Bleščeči planini nad Rožem. Kaj bi lahko ponudil slovenski narodni skupnosti ponudil Narodni dom v Trstu? Idej in želja je veliko, toda pot do dejanskega lastništva bo dolga in zapletena. O tem, kaj vse bo treba še storiti, pojasnjuje predsednik upravnega odbora fundacije Narodni dom Rado Rece. Naš gost pa je tudi Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je imovala tudi novega odgovornega urednika Radia Monošter.
S predsednikom Kulturnega doma Gorica Igorjem Komelom se pogovarjamo o živahnem poletnem dogajanju oziroma o Poletju v školjki, ki se začenja na Goriškem. V saboru se bo za boljši položaj slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem trudila poslanka Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki z nami deli prve vtise po ustanovni seji in izvolitvi hrvaške vlade. Si obeta večji posluh za narodne skupnosti? Koroški Slovenci si obetajo konkretne spodbude zveznih in deželnih oblasti pred slovesno obeležitvijo 100. obletnice koroškega plebiscita, ki se je bosta udeležila tudi predsednika obeh držav. Mladi, ki so se družili na poletnem taboru v Porabju, pa so si obetali veliko zabave. So se obeti izpolnili?
Čas žetve je, zato nas zanima, kakšna letina se obeta slovenskim kmetovalcem v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Po takšnem letu se bomo težko pobrali, pravi predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec. Štefan Domej iz Skupnosti južnokoroških kmetov ugotavlja, da je epidemija spodbudila povpraševanje po lokalnih pridelkih. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je naredila pomemben korak k širitvi svoje dejavnosti tudi na gospodarsko področje. Kakšen, boste slišali v tokratni oddaji, v kateri se nam kot pesnik predstavi porabski slovenski novinar Dušan Mukič. Po njegovi zaslugi lahko Prešernovo Zdravljico zdaj slišimo tudi v porabskem narečju.
»Končno je prišlo do tega, kar pravica in resnica zahtevata«, pravi pisatelj Marij Čuk ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Nekoč izložba slovenstva na Tržaškem se 100 let po požigu vrača v roke narodne skupnosti. Bo Narodni dom vnovič dobil vlogo in veljavo, kakršno je imel nekoč? O tem se v tokratnih Sotočjih pogovarjamo z nekdanjim senatorjem in novinarjem Stojanom Spetičem, predsednico društva mladih DM+ Nežo Kravos, pisateljem in nekdanjim novinarjem Marijem Čukom ter s profesorjem zgodovine in filozofije na tržaškem Liceju Franceta Prešerna Jernejem Ščekom. Kakšen Narodni dom v Trstu si želijo čez deset let, ko naj bi bila stavba dejansko v rokah slovenske narodne skupnosti? Prisluhnite!
Želim si, da bi v Narodni dom v Trstu prihajali ljudje, kot so pred požigom, da stavba ne bo sama sebi namen. Tako o ne prav bližnji prihodnosti Slovencem vrnjenega Narodnega doma razmišlja Bojan Brezigar, gost tokratne oddaje. Kako pa razume poklon predsednikov obeh držav v Bazovici? O tem se pogovarjamo tudi s senatorko Tatjano Rojc, prepričano, da je treba pogled usmeriti v prihodnost. Kakšna pa je prihodnost koroških Slovencev 100 let po plebiscitu? Izzivov za krepitev njihove samozavesti ne manjka. Zanima nas, kdo bo v prihodnje zastopal Slovence v hrvaškem saboru. V Porabju se pridružimo mladim udeležencem tabora in obiščemo igralce malega nogometa na njihovem novem igrišču na Gornjem Seniku. Prisluhnite!
Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!
Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!
O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!
Neveljaven email naslov