Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolska reforma v Avstriji in predvolilni čas, kako porabske Slovence doživlja Andreja Korpič, poklon rojaku, slikarju Janku Ambrožu Testenu - hrvaškemu Chagallu
V Kanalski dolini, na severovzhodu sosednje Furlanije Julijske krajine, kjer z Italijani, Furlani in Nemci živijo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti, se je za nekaj manj kot 260 otrok novo šolsko leto začelo brez pouka slovenskega jezika. Otroci, njihovi starši in učitelji, pa tudi v organiziranih narodnostnih vrstah, so zaskrbljeni in jezni hkrati in terjajo odgovore. Kaj se je zgodilo?
Mirjam Muženič se je najprej ustavila v Ukvah, na županstvu občine Naborjet Ovčja vas, kjer službuje Ana Wedam, predsednica združenja Don Mario Černet. To društvo je namreč po ukinitvi Gorske skupnosti minulo leto vskočilo z denarjem za plačilo učiteljice slovenskega jezika v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah Kanalske doline. Kot pravi predsednica, so, ko so videli, da bodo ostali brez pouka slovenščine, prevzeli odgovornost in učiteljici zagotovili, da bo dobila denar. Toda njihovo kulturno društvo nima dovolj denarja za plačilo učiteljice za celo leto, pojasnjuje Ana Wedam.
»Prosili smo za 30.000 evrov in do zdaj še nimamo nobenega odgovora, ne za lani ne za letos.«
Dolgoletni, priljubljeni učiteljici slovenskega jezika Almi Hlede, ki je lani slovenščino poučevala 283 otrok, dolgujejo plačilo za zadnje štiri mesece lanskega šolskega leta. Zapleta ne more razumeti, pravi:
»Grozno mi je, kako bo v tem šolskem letu. Nezaslišano, nepojmljivo,…Če smo hodili zadnjih 18 let korak za korakom naprej, gremo zdaj dva koraka nazaj.«
Predstavnik staršev Jure Prešeren, ki ima šoloobvezni hčerki, stari 6 in 11 let, pravi, da pri njih doma govorijo slovensko, tako da ni bilo težav:
»Ko srečujem druge starše, ki niso Slovenci, so Italijani, vidim, da so navdušeni, da se njihovi otroci učijo slovenskega jezika. Ker smo na tromeji, kjer se stikajo slovenski, latinski in germanski jeziki, bi bilo škoda, da bi govorili samo italijansko in nemško, ne pa slovensko. Saj je to zelo pomembno, tako iz gospodarskega kot kulturnega vidika.«
In kako zaplet komentira Gianni Torrenti, član vlade Furlanije Julijske krajine, zadolžen za narodnostna vprašanja?
Nekdanja Gorska skupnost je za pouk slovenskega jezika letno nakazovala od 12 do 15.000 evrov, medobčinska zveza, ki je naslednica, pa te obveznosti ni prevzela, pravi.
»Na zadnji seji deželne posvetovalne komisije za Slovence smo prebrali prošnjo združenja Černet in kulturnega središča Planika za 50.000 evrov. Prošnje nismo zavrnili. Prosilca smo le zaprosili za natančen program pouka in načrtovane stroške, da bi razumeli, zakaj tolikšno zvišanje vsote. Verjetno je predvidljivo, vendar v prošnji to ni bilo utemeljeno.«
Sodeč po povedanem, morata zdaj pobudnika v Trstu dopolniti svojo prošnjo. Ali se bo potem lahko začel pouk slovenskega jezika, pa bomo spremljali tudi v Sotočjih.
Rojaki na avstrijskem Koroškem so zadovoljni z vpisom v dvojezične ljudske šole, saj zanimanje še naprej narašča. Kaj pa prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb. O tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe.
Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Porabščina ji, pravi, ne dela težav, saj prihaja z Goričkega, ima pa tudi močne porabske korenine. Pri madžarščini pa pri Zvezi Slovencev na Madžarskem, kjer so jo zaposlili avgusta letos, ne morejo računati, saj je ne obvlada. Tudi ona opaža, da se porabski jezik govori vse manj ljudi, toda prepričana je, da je prihodnost na mladih rojakih.
V Zagrebu živeči rojaki so kulturno sezono začeli na Rabu, z okroglo mizo in predstavitvijo monografije o frančiškanu Janku Ambrožu Testenu, likovnem samorastniku, rojenem v Loki pri Mengšu leta 1897. Umetnik z izjemno in samosvojo likovno govorico velja za enega izmed najzanimivejših slikarjev na Hrvaškem, zato ga imenujejo tudi hrvaški Chagall.
Posvetili so mu tri monografije in v Kamporju na Rabu, kjer je plodovito ustvarjal v tretjem življenjskem obdobju, posneli film. Frančiškana in slikarja, ki je umrl 1984 v Zadru, je “odkril” akademik Tonko Maroević, v cerkvi sv. Evfemije na Rabu pa je od leta 1989 na ogled stalna zbirka njegovih del. Marjani Mirković je več o tem povedala tajnica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, Agata Klinar Medaković.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Šolska reforma v Avstriji in predvolilni čas, kako porabske Slovence doživlja Andreja Korpič, poklon rojaku, slikarju Janku Ambrožu Testenu - hrvaškemu Chagallu
V Kanalski dolini, na severovzhodu sosednje Furlanije Julijske krajine, kjer z Italijani, Furlani in Nemci živijo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti, se je za nekaj manj kot 260 otrok novo šolsko leto začelo brez pouka slovenskega jezika. Otroci, njihovi starši in učitelji, pa tudi v organiziranih narodnostnih vrstah, so zaskrbljeni in jezni hkrati in terjajo odgovore. Kaj se je zgodilo?
Mirjam Muženič se je najprej ustavila v Ukvah, na županstvu občine Naborjet Ovčja vas, kjer službuje Ana Wedam, predsednica združenja Don Mario Černet. To društvo je namreč po ukinitvi Gorske skupnosti minulo leto vskočilo z denarjem za plačilo učiteljice slovenskega jezika v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah Kanalske doline. Kot pravi predsednica, so, ko so videli, da bodo ostali brez pouka slovenščine, prevzeli odgovornost in učiteljici zagotovili, da bo dobila denar. Toda njihovo kulturno društvo nima dovolj denarja za plačilo učiteljice za celo leto, pojasnjuje Ana Wedam.
»Prosili smo za 30.000 evrov in do zdaj še nimamo nobenega odgovora, ne za lani ne za letos.«
Dolgoletni, priljubljeni učiteljici slovenskega jezika Almi Hlede, ki je lani slovenščino poučevala 283 otrok, dolgujejo plačilo za zadnje štiri mesece lanskega šolskega leta. Zapleta ne more razumeti, pravi:
»Grozno mi je, kako bo v tem šolskem letu. Nezaslišano, nepojmljivo,…Če smo hodili zadnjih 18 let korak za korakom naprej, gremo zdaj dva koraka nazaj.«
Predstavnik staršev Jure Prešeren, ki ima šoloobvezni hčerki, stari 6 in 11 let, pravi, da pri njih doma govorijo slovensko, tako da ni bilo težav:
»Ko srečujem druge starše, ki niso Slovenci, so Italijani, vidim, da so navdušeni, da se njihovi otroci učijo slovenskega jezika. Ker smo na tromeji, kjer se stikajo slovenski, latinski in germanski jeziki, bi bilo škoda, da bi govorili samo italijansko in nemško, ne pa slovensko. Saj je to zelo pomembno, tako iz gospodarskega kot kulturnega vidika.«
In kako zaplet komentira Gianni Torrenti, član vlade Furlanije Julijske krajine, zadolžen za narodnostna vprašanja?
Nekdanja Gorska skupnost je za pouk slovenskega jezika letno nakazovala od 12 do 15.000 evrov, medobčinska zveza, ki je naslednica, pa te obveznosti ni prevzela, pravi.
»Na zadnji seji deželne posvetovalne komisije za Slovence smo prebrali prošnjo združenja Černet in kulturnega središča Planika za 50.000 evrov. Prošnje nismo zavrnili. Prosilca smo le zaprosili za natančen program pouka in načrtovane stroške, da bi razumeli, zakaj tolikšno zvišanje vsote. Verjetno je predvidljivo, vendar v prošnji to ni bilo utemeljeno.«
Sodeč po povedanem, morata zdaj pobudnika v Trstu dopolniti svojo prošnjo. Ali se bo potem lahko začel pouk slovenskega jezika, pa bomo spremljali tudi v Sotočjih.
Rojaki na avstrijskem Koroškem so zadovoljni z vpisom v dvojezične ljudske šole, saj zanimanje še naprej narašča. Kaj pa prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb. O tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe.
Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Porabščina ji, pravi, ne dela težav, saj prihaja z Goričkega, ima pa tudi močne porabske korenine. Pri madžarščini pa pri Zvezi Slovencev na Madžarskem, kjer so jo zaposlili avgusta letos, ne morejo računati, saj je ne obvlada. Tudi ona opaža, da se porabski jezik govori vse manj ljudi, toda prepričana je, da je prihodnost na mladih rojakih.
V Zagrebu živeči rojaki so kulturno sezono začeli na Rabu, z okroglo mizo in predstavitvijo monografije o frančiškanu Janku Ambrožu Testenu, likovnem samorastniku, rojenem v Loki pri Mengšu leta 1897. Umetnik z izjemno in samosvojo likovno govorico velja za enega izmed najzanimivejših slikarjev na Hrvaškem, zato ga imenujejo tudi hrvaški Chagall.
Posvetili so mu tri monografije in v Kamporju na Rabu, kjer je plodovito ustvarjal v tretjem življenjskem obdobju, posneli film. Frančiškana in slikarja, ki je umrl 1984 v Zadru, je “odkril” akademik Tonko Maroević, v cerkvi sv. Evfemije na Rabu pa je od leta 1989 na ogled stalna zbirka njegovih del. Marjani Mirković je več o tem povedala tajnica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, Agata Klinar Medaković.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Neveljaven email naslov